Kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejala direktorica in umetniška vodja MGL Barbara Hieng Samobor, je sprememba spola kot sredstva za dosego cilja pogosta tema v komediografskih predstavah od renesanse naprej. Motiv preobrazbe v sebi nosi tudi svojevrsten erotizem, pri Marivauxu pa ta motiv nudi tudi intrigantno iztočnico za gledališke teoretske premisleke.

Horvat je po njenih besedah igro v celoti preselil. Pri tem ne gre za preprosto pretransformacijo, ampak za pravo transplantacijo, je poudarila in dodala, da je v ta namen ustvaril novo, prav tako izmišljeno, pravljično, a mnogo nevarnejšo asociativno pokrajino. Že Marivaux po njenih besedah zahteva bistrega igralca, transplantacija predstave pa je to zahtevo do igralca najmanj podvojila. "To je popolnoma igralska predstava. Igralec je edino, kar je režiserja zanimalo," je dodala.

Režiser je kot vzgib za delanje predstave navedel citat danskega filozofa Sorena Kierkegaarda: "Politika je sebičnost, preoblečena v podobo ljubezni." Igra ima namreč v sebi poleg komičnosti tudi idejo političnega. Gledališče mora po Horvatovem prepričanju imeti zvezo s trdno realnostjo, v kateri živimo. To sicer ne pomeni, da morajo biti predstave vulgarno politične, ampak lahko gre za široko metaforičnost.

Po besedah dramaturginje Alenke Klabus Vesel je veljal Marivaux že v svojem času za svojevrstno figuro. Bil je bil občudovan, a je obenem doživljal tudi ostre kritike. Nato je bil dlje časa pozabljen, ponovno pa so ga odkrili v 20. stoletju.

Marivaux je v svojih delih iskal način, kako prodreti do bistva človeka. Našel ga je v gostobesednosti, ki bistvo zakriva in odkriva obenem. Glavna tema je ljubezen, ki pa pri Marivauxu ni nikoli preprosta, ampak je polna pasti in zank, hkrati pa človeka pripelje do tega, da spozna samega sebe. Večkrat je tudi povezana s samoljubjem. Tudi v tej predstavi gre za spopad med ljubeznijo in samoljubjem, za spopad dveh ideologij, ki sta v svoji neživljenjskosti obsojeni na propad, je dejala Klabus-Veselova.

Špartanska princesa Leonida se ob bežnem srečanju zaljubi v mladeniča Agisa, ki s svojim učiteljem, filozofom Hermocratom in njegovo sestro Leonitine živi na od sveta skritem posestvu. V želji osvojiti Agisa je neustavljiva. Za dosego svojega cilja je pripravljena uporabiti vsa sredstva. Na posestvo se ji posreči priti z zvijačo: preobleče se v fanta. Tudi s pomočjo laži in goljufij se spretno izvije iz vsake zagate. Leontine do konca igre vodi za nos kot moški, drugima dvema pa ob novih lažeh razkrije svoj spol in tako doseže, da se vanjo zaljubijo vsi trije. In vse kar počne, počne v imenu kreposti, maščevanja, politike in resnične ljubezni, so o vsebini predstave zapisali v gledališču.

V predstavi nastopajo Ana Dolinar Horvat, Barbara Ribnikar, Gašper Tič, Jette Ostan Vejrup, Jernej Gašperin, Marko Simčič k.g. in Jernej Čampelj k.g.. Za likovno podobo so poskrbeli scenografa in avtorja videa Vadim Fiškin in Miran Mohar, kostumografinja Belinda Radulović ter oblikovalec svetlobe Branko Šulc. Avtor glasbe je Drago Ivanuša.