STA, 17. 1. 2019

Tea Rogelj: Enoznačnih meril za ugotavljanje plagiatorstva ni

Ob novici, da naj bi bila komedija Borisa Kobala Profesionalci espe zgolj poslovljena drama italijanskega avtorja Alda Nicolaja, se je porodilo veliko vprašanj, kako je s prepisovanjem v umetnosti in po kakšnih merilih je delo plagiat. Poznavalka slovenske dramatike Tea Rogelj pravi, da na to vprašanje ni enoznačnega odgovora.
:
:
Foto: Jaka Babnik
Foto: Jaka Babnik
Foto: Jaka Babnik
Foto: Jaka Babnik
Foto: Jaka Babnik
Foto: Jaka Babnik
Foto: Jaka Babnik
Foto: Jaka Babnik
Foto: Jaka Babnik
Foto: Jaka Babnik
Foto: Jaka Babnik
Foto: Jaka Babnik

Tea Rogelj je 15 let delala kot dramaturginja v novogoriškem gledališču, pred leti je bila članica komisije za Grumovo nagrado, v letih 2016 in 2017 pa selektorica spremljevalnega in tekmovalnega programa Tedna slovenske drame (TSD), vsakoletnega festivala, posvečenega slovenski dramski pisavi.

Kot je poudarila, pravilnik festivala TSD določa, da na njem lahko sodelujejo le predstave oz. avtorski gledališki projekti, nastali na osnovi slovenskih dram ter priredb slovenskih proznih in liričnih besedil, dramatizacije in priredbe, nastale na osnovi besedil tujih avtorjev, pa ne. Kot selektor se "pri dramatizacijah vedno znova vprašaš in tehtaš, ali je neko delo napisano po motivih oziroma zgolj navdahnjeno z določenim delom ter v kolikšni meri je priredba zgolj variacija originalnega avtorjevega dela," je pojasnila in dodala, da odgovor ni nikoli enoznačen, saj to ni matematika. Pri presojanju, ali gre za izvirno delo, se je po njenih besedah treba odločati sproti, od primera do primera.

"Natančno je treba prebrati original, morebitno predelavo ali navdahnjeno novo izvirno delo ter se od dela do dela sproti odločati. Ne bi si upala zlahka reči, da je neko delo plagiat, dokler ne bi zelo natančno prebrala obeh del," je povedala. Na vprašanje, ali je žirija, katere del je bila, kdaj avtomatsko zavrnila delo, ker bi bilo preveč podobno nekemu drugemu, pa je dejala, da niso naleteli na takšen primer. "Običajno smo imeli opravka z deli, nastalimi po motivih, oziroma so jim predloge, iz katerih so črpala, služile kot navdih. Prijavljena dela so bila vselej dovolj izvirna, da vanje nismo podvomili."

Pogosto se zgodi, da dela spomnijo na neko drugo delo, avtorji tudi ne skrivajo, da jih je navdahnil določen avtor, je dodala. Navdih za Ta veseli dan ali Matiček se ženi je bil Antonu Tomažu Linhartu denimo Figarova svatba. Linhart je sledil originalnemu besedilu, to je nesporno, vendar pa je v njem obravnaval slovenske razmere, uporabil slovenska imena itd., čemur so včasih rekli, da so igro "ponašili". "Linhartov kreativni delež je bil tolikšen, da Matiček zato velja za izvirno delo, bolj vprašljiva pa je Županova Micka, napisana na osnovi igre Feldmühle (Podeželski mlin) Josefa Richterja, čeprav jo slovenska literarna zgodovina pojmuje kot izvirno slovensko dramsko besedilo", je pojasnila Tea Rogelj.

Tudi Shakespeare je po njenih besedah ponavljal zgodbe, ki so jih drugi avtorji že obdelovali. Za renesanso nasploh je bilo značilno, da si je zelo svobodno izposojala različne teme, osebe in zaplete, tudi dramskih besedil. Pri tem je pomembno vprašanje, kakšen delež lastne ustvarjalnosti je avtor vložil v delo.

V umetnosti je tudi danes težko določiti, ali gre za plagiat ali ne, saj se umetniki pogosto zgledujejo drug pri drugem, citirajo drug drugega, lahko pa tudi nezavedno vplivajo eden na drugega. To pa je po besedah Tee Rogelj tipično za postmodernizem. Inštituta, ki bi to sistematično preverjal, ni, to bi bilo po njenih besedah nemogoče, je bilo pa zlasti v akademskem okolju razvitih več sistemov za odkrivanje plagiatorstva. Programi z obstoječo zbirko besedil primerjajo nova dela in opozarjajo na ujemanja. Ali gre za plagiat ali ne, na koncu presodi človek.

V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje so pred dnevi umaknili s sporeda predstavo Profesionalci espe, komedijo Borisa Kobala, ker naj bi bila plagiat oz. zgolj prevod dela La prova generale (Generalka) italijanskega avtorja Alda Nicolaja. Po pisanju današnjega Dela so obtožbe SLG Celje utemeljene, saj da Profesionalci espe ob branju Nicolajeve komedije hitro ustvarijo vtis prevoda. "Kobal je kaj priredil, kdaj pa je prevod dosleden. V Profesionalcih espe je kaj izpuščeno in kaj dodano, a vsebina in potek skoraj identičnih dialogov, celo opis scene in didaskalije z napotki za uprizoritev ne dopuščajo iluzij," piše v časniku. Prevedena so celo nekatera imena protagonistov.

Novembra lani, preden je komedija Profesionalci espe na odru SLG Celje doživela premiero, je Kobal na novinarski konferenci pojasnil, da se mu je ideja za besedilo utrnila med branjem črne kronike, napisal pa ga je iz nekega izziva. "To se zgodi tako kot blisk. Kar naenkrat se pred tabo zgodi neka zgodba in si rečeš - dobro, napišimo jo." Komedijo je opisal kot lahkotno, odprto in satirično, pa tudi družinsko, poleg tega da vsebuje črni humor.

V SLG Celje bodo okoliščine umika predstave predstavili na petkovi novinarski konferenci.

Gledališče Celje, Boris Kobal, Profesionalci espe