Ples imam rad.
Nekako pritihotapil se mi je v življenje.
In me zaznamoval.
V vseh njegovih nepredvidljivih oblikah.

Na odru najraje gledam ples, ki je tam z razlogom, ki me prepriča in ni kičast.
Dober ples je zame poezija gledališča.
Dobre plesalke in plesalci si upajo pred vami iskreno razgaliti svojo osebnost, svoje sanje,
strahove in svoje nepopolnosti. Svoje natrenirano telo, um in duh so sposobni osredotočiti
na en sam trenutek – in se popolnoma razdati.
Plesalke in plesalci so v glavnem mlajši od ostalih umetnikov. Zaradi minljive
narave njihovega kompleksnega instrumenta mi v primerjavi s tistimi, ki lahko ustvarjajo
tudi v pozni starosti, delujejo kot kometi na zvezdnem nebu.
Dozoreti morajo hitro, v množici teles najti lastno orbito,
prepotovati širne razdalje, da bi,
izbrani v stiku s pravo atmosfero, lahko veličastno zažareli.

Izkažimo jim spoštovanje,
izkažimo spoštovanje plesu,
omogočimo mu mesto v družbi, ki mu pripada,
omogočimo mu mesto v družbi, za katerega so si prizadevale generacije,
predvsem pa se plesu prepustimo – skupaj!
Odkrivajmo ga vedno znova, saj ples je že v nas.
Tako kot zvezdno nebo okoli nas.

Iztok Kovač