Festivalu v Nitri na Slovaškem več kot dve desetletji uspeva zbrati skupaj zanimive predstave iz cele Evrope. Festivala ne zaznamuje samo kakovost predstav v njegovem programu, pač pa predvsem avtorski izbor le- teh, ki omogoča, da predstave zaživijo v novem konceptu. To je bilo razvidno tudi v letošnjem programu, ki je bil oblikovan pod naslovom »Očiščenje?«.

Prešernovo gledališče Kranj se je predstavilo z avtorskim projektom 25.671. Pod vodstvom Oliverja Frljića in v sodelovanju z dramaturginjo Marinko Poštrak in s sedmimi igralci, so izoblikovali prizore, ki so govorili o ljudeh, ki so leta 1992 izgubili stalno prebivališče v Sloveniji, o posledicah in zagovoru tega izbrisa. Člani Prešernovega gledališča in trije posebni gostje so v Gledališču Andreja Bagarja v Nitri nastopili 30. septembra.

Avtorski projekt 25.671 je bil postavljen v kontekst še dveh predstav, ki so jim sledili tudi pogovori z ustvarjalci. Prva je bila predstava iz Dresdna z naslovom »O mojem spisu.« V njej so nastopili resnični ljudje, žrtve in sodelavci službe državne varnosti - Stassi. V drugi pa je gledališče iz Krakova pod naslovom »Sledi (me)« na podlagi resničnih zapiskov sodelavca tajne policije ustvarilo ekspresivno gledališko zgodbo. V tem projektu je sodeloval tudi Poljski arhiv, ki pa se je od projekta distanciral in ga označil kot potvarjanje zgodovinskih dejstev in pornografijo. Tega režiser ni zanikal, pač pa je povedal, da gre vendarle za fikcijo, ki se dotika resničnih zgodovinskih dogodkov.  Poudaril je gledališki značaj tega projekta in umetniško invencijo.

Nastop Prešernovega gledališča je v Nitri zbudil veliko vprašanj. Večino izmed njih je izrekel Patrice Pavis, ugleden gledališki teoretik ter avtor vplivnega in poglobljenega gledališkega leksikona »Gledališki besednjak«, človek, ki dobro pozna in ljubi gledališče. Patrice Pavis je bil posebni gost festivala in je  komentiral sodelujoče predstave. Kot ključni problem sodobnega gledališča je postavil razmerje med fikcijo in resničnostjo, še posebej v povezavi s predstavami, ki se lotevajo sodobnih zgodovinsko političnih tem na bolj ali manj dokumentaren način. Poudaril je, da je opazno, kako gledališče na ta način reflektira realnost današnjega časa in izrazil dvom v politično učinkovitost takih predstav, kot je tudi predstava 25.671 Prešernovega gledališča Kranj. Po drugi strani pa po Pavisovem mnenju avtorski projekt 25.671 s svojim prehajanjem meja odrske iluzije in stvarnosti postavlja relevanten razmislek o položaju, poslanstvu in etiki gledališča.

Predstava 25.671 je tudi pri slovaških gledalcih naletela na močan čustven odziv, kljub temu, da v ospredje postavlja povsem konkreten politični problem neke druge države - izbrisanih v Sloveniji. V drugačnem kontekstu je postal v predstavi bolj pomenljiv motiv nacionalizma in njegove potencialne razdiralnosti. Pokazalo se je, da gre za splošen problem, ki ima tudi na Slovaškem svoj konkreten obraz.

Med gosti festivala so bili tudi gledališki teoretiki, novinarji in selektorji drugih festivalov, zato je bilo gostovanje obenem priložnost za navezovanje novih stikov. Prešernovemu gledališču se tako obetajo nova gostovanja in odpirajo novi odri v Evropi.

Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj: »Gostovanje  na mednarodnem gledališkem festivalu Divadelna Nitra je bilo za nas zelo pomembno, saj smo mednarodno prepoznavni, potrjuje pa tudi kakovost našega dela. Glede na pogovore, ki smo jih imeli na omenjenem festivalu in na stike, ki smo jih navezali, upam, da se nam je odprla pot tudi v ostale evropske države. Na festivalu v Nitri so bili med drugimi tudi selektorji festivalov s Poljske in iz Nemčije, ki so pokazali veliko zanimanje za našo predstavo o izbrisanih 25.671. Vesela sem, da se je nanjo zelo dobro odzvalo tako občinstvo, kot tudi organizatorji, ki so predstavo 25.671 ocenili kot eno boljših predstav letošnjega festivala v Nitri.«

Marinka Poštrak, vodja umetniškega oddelka in dramaturginja v PG Kranj: »Publika in strokovna javnost sta našo predstavo 25.671 izjemno dobro sprejeli in jo označili za eno izmed najbolj izstopajočih in najboljših na festivalu. Predstava je ne glede na to, da je tema izbrisanih specifična za naš prostor dosegla svoj temeljni cilj; pri gledalcih je vzbudila močna čustva socialnega angažmaja in solidarnosti. Prav posebej pa sem vesela tudi, da si je predstavo ogledal eden izmed največjih gledaliških teoretikov, ugledni francoski teatrolog Patrice Pavis in v svojem ekspozeju na okrogli mizi lucidno izpostavil njeno etično, katarzično dimenzijo ter njeno spretno prehajanje med dokumentarizmom in gledališko fikcijo.«