Mineva natančno sto let, odkar je 12. decembra 1920 Gospodarsko napredno društvo za Šentjakobski okraj ustanovilo dramatski odsek. Ob častitljivem jubileju v Šentjakobskem gledališču ugotavljajo, da je njihovo gledališče najstarejše ljubiteljsko repertoarno gledališče pri nas in eno najstarejših ljubiteljskih gledališč na evropskih tleh. Zaradi izpričane unikatnosti, uspehov in nepogrešljivega predajanja znanja na mlajše generacije gledaliških ustvarjalcev ga je Ministrstvo za kulturo ob stoletnici zavedlo v Register nesnovne dediščine.
Za današnji dan so načrtovali posebno slovesnost, vendar sta jim načrte prekrižali epidemija covida-19 in potekajoča prenova Šentjakobskega odra, ki si ga delijo z Lutkovnim gledališčem Ljubljana, zaradi katerih so morali nekoliko spremeniti načrte. Tako so osrednjo slovesnost prestavili na prihodnje leto. Za eno leto so prestavili tudi premiere, načrtovane za sezono 2020/21.
Maja 2021 bo izšla tudi razglednična dopisnica ob stoletnici Šentjakobskega gledališča, poleg tega načrtujejo gledališko pot po Ljubljani s postajami na točkah, kjer je v svoji stoletni zgodovini delovalo Šentjakobsko gledališče Ljubljana. To je najprej zaživelo v prostorih otroškega zavetišča v Florjanski ulici, v sezoni 1932/34 pa so se gledališčniki preselili v Mestni dom, kjer skupaj z Lutkovnim gledališčem sobivajo še danes. Pred desetletjem so jih sicer hoteli preseliti v kulturni dom Španski borci, vendar so se tej nameri uspešno uprli.
Ob jubileju pa so v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) zagnali tudi raziskovalni projekt, katerega rezultat bosta simpozij in znanstvena publikacija. V sklopu projekta želijo raziskati zgodovino Šentjakobskega gledališča Ljubljana in njegov vpliv v slovenskem gledališkem prostoru.
Šentjakobsko gledališče vsako leto pripravi repertoar, primerljiv profesionalnim teatrom. Tako letno na oder postavijo od pet do šest premier, ki si jih ogleda več kot 30 000 gledalcev. Pri tem je potrebno poudariti, da ima večina igralcev službe ali druge obveznosti. Glavni financer je sicer Mestna občina Ljubljana, sredstva dobijo tudi od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, veliko pa morajo ustvariti tudi sami.
Gledališče, ki ima okoli 150 članov, domuje na Krekovem trgu, veliko pa gostuje tudi po Sloveniji in zamejstvu. Redno se udeležuje ljubiteljskih tekmovanj, na katerih so praviloma zelo uspešni. Tako so denimo na zadnjem Linhartovem srečanju za predstavo Dvanajst jeznih mož prejeli matička za najboljšo predstavo v celoti, dobili pa so tudi matička za moško vlogo, ki si ga je priigral Bojan Vister.
V jubilejnem letu 2020 je na povabilo Šentjakobčanov umetniško vodenje gledališča prevzela Mojca Kreft. V gledališču, ki je vseskozi delovalo kot repertoarno abonmajsko gledališče, pri predstavah sodelujejo s profesionalnimi zunanjimi sodelavci - režiserji, dramaturgi, kostumografi, scenografi - med katerimi so oziroma so bila velika imena, kot so Mile Korun, Diego de Brea, Zvone Šedlbauer, Dušan Mlakar, Gojmir Lešnjak Gojc, Gregor Čušin, Ivana Djilas, Žarko Petan, Jurij Souček, Gašper Tič, Peter Ovsec, Vesna Arhar Štih, Andrej Stojan, Gregor Tozon in Iztok Tory.
Iz šentjakobskih vrst pa so izšla tudi številna znana igralska imena, med njimi Stane Sever, Fran Milčinski-Ježek, Bine Matoh, Dragica Potočnjak, Saša Pavček, Nataša Barbara Gračner, Barbara Cerar, Maja Martina Merljak, Jurij Zrnec in drugi.