Samostojni producenti v kulturi ogorčeni nad rezultati programskega razpisa ministrstva

Na rezultate so se po Waltlovih besedah vsi pritožili, a odgovora z ministrstva še niso prejeli. Kot opozarja Waltl, bi imelo zmanjšanje sredstev dolgoročne posledice, saj gre za štiriletni razpis.

Strokovni komisiji, ki so jo sestavljali Jernej Novak (predsednik), Ira Ratej, Pia Brezavšček, Zala Dobovšek in Krištof Jacek Kozak, Waltl očita, da je v obrazložitvi podala veliko pavšalnih ocen in tudi žalitev. Vsi prizadeti se zavedajo, da živijo v času krize, ne morejo pa se strinjati z načinom, kako ministrstvo posega v njihove pravice do javnih sredstev, ob tem pa pričakuje, da ne bodo krčili programov in da bodo povečali število njihovih obiskovalcev.

Dodal je, da so z odločitvijo komisije ogrožena tudi že pridobljena evropska sredstva, ki jih bodo, kar ne bodo imeli dovolj lastnih, prisiljeni vračati, saj mora polovico sredstev vedno zagotoviti producent sam. Tak način delovanja ministrstva producenti razumejo kot skrivanje politike za strokovnimi komisijami, omenjeno komisijo pa so vsi zbrani na današnji novinarski konferenci označili kot nekompetentno, saj ne spremlja njihove dejavnosti.

Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) je zato po besedah Alenke Pirjevec na ministra za kulturo Uroša Grilca naslovilo pismo, v katerem ga opozarja na, kot so zapisali, "neljube odločitve komisije za uprizoritvene umetnosti". Ta namreč ni ukinila sofinanciranje nepreverjenim in kakovostno vprašljivim skupinam, ampak tistim gledališčem, ki so se doslej med drugim posvečala raziskovanju in razvijanju nadaljnjih možnosti sodobnega performansa ali izpostavljanju v Sloveniji še zelo marginalizirane gejevske, lezbične in ženske problematike.

Ministra v pismu prosijo, naj doseže, da se bo komisija ponovno lotila dela in v tako različnih skupinah kot so Via negativa, ŠKUC gledališče, Flota, Mini teater in druge, prepoznala "raznolikosti slovenskega uprizoritvenega področja".

Predsednik društva Asociacija Andrej Srakar rešitev za nevladne organizacije vidi v ureditvi posebne postavke za nevladni sektor znotraj proračuna ministrstva in v tem, da bi imele organizacije, ki delujejo že dalj časa, zagotovljeno strukturno financiranja in sredstva za neprogramske stroške.

Kot je dejala direktorica Zavoda Exodosa Nataša Zavolovšek, želi ministrstvo festivale izriniti iz programskega v projektne razpise. To sicer po njenih besedah ne bi bilo sporno, če višina zneska na omenjenih razpisih ne bi bila omejena na največ 40.000 evrov, kar pomeni, da lahko v Slovenijo, denimo, povabi le eno predstavo Jana Fabra. Poleg tega s tako nizkimi sredstvi ne more kandidirati na evropskih razpisih.

Direktor projekta Imago Sloveniae Janoš Kern je opozoril, da že ves čas prejemajo zelo nizko podporo ministrstva za kulturo, čeprav so njihovi koncerti, ki jih prirejajo po vsej Sloveniji, zelo dobro obiskani. Za tako velike projekte, kot je Imago Sloveniae, je nujno programsko financiranje, je prepričan Kern.

Direktorica Plesnega teatra Ljubljana (PTL) Živa Brecelj pa takšno zmanjšanje sredstev razume kot izčrpavanje na dolgi rok. Ob tem je še opozorila, da se z zmanjšanjem sredstev PTL zmanjšujejo tudi sredstva za tiste, ki z njim sodelujejo.

***
Na ministrstvu so v odzivu zapisali, da so na "polovici razpisnega polčasa". Prijavitelji namreč lahko na podlagi obvestila o predlogu strokovnih komisij opozorijo na morebitna spregledana dejstva, ki vplivajo na oceno izpolnjevanja kriterijev. Strokovne komisije bodo preučile izjasnitve in se do njih opredelile, nato pa predlagale končne odločitve, ki bodo zajete v odločbah.

Javni razpis za izbor kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje od 2014 do 2017, ki je namenjen tistim nevladnim organizacijam, ki kontinuirano in vrhunsko izvajajo programe s področij uprizoritvenih, glasbenih, vizualnih in intermedijskih umetnosti, je glede na razpoložljiva proračunska sredstva sicer določal, da bo izbranih največ 32 javnih kulturnih programov.

Po izdaji odločb bodo strokovne komisije skupaj z ministrstvom javnosti predstavili rezultate razpisa in se odzvali na polemiko, ki jo sprožajo prijavitelji, celoten postopek pa bo tako dosegel še večjo transparentnost. V fazi obvestila so strokovne komisije ministrstva od 32 nevladnih organizacij, ki so predlagane v sofinanciranje, 15 namenile višja sredstva od sredstev v letošnjem letu, 15 nižja, dva izvajalca pa v preteklem obdobju nista bila financirana kot javna kulturna programa.

Kot so še zapisali v odzivu, je minister večkrat izpostavil, da ne bo posegal v delo strokovnih komisij. Končna presoja o tem, kateri programi in projekti so na tako kvalitetni ravni, da jih sofinancira država iz proračuna, namreč ne sme biti v rokah politike, ampak stroke. Se pa z odmikom od vsebinskih odločitev ne zmanjšuje ministrova odgovornost zanje, ampak ravno obratno, zgolj na ta način je mogoče za njimi zares iskreno stati, so še zapisali na ministrstvu.