»Move to Maribor« ali Premik v Maribor je javno izražena pobuda prebivalcem mesta, naj s svojo prisotnostjo aktivirajo skupen prostor. Hkrati pogleduje navzven in vabi nelokalno prebivalstvo, da se jim pridruži ter vsaj za kratek čas naseli mesto in se preda plesni izkušnji, ki smo jo skupaj zasnovali.

Zgodba Move to Maribor/Premik v Maribor je sestavljena iz prepleta štirih programskih sklopov. Gre za strateško prizadevanje za emancipacijo sodobnega plesa, ki kljub dolgoletni prisotnosti (tudi) v štajerski regiji še vedno ostaja na margini. Sodobni ples je namreč še vedno najbolj spregledano umetniško polje. Temu se seveda ne moremo čuditi, saj za tak odnos že od nekdaj skrbi država sama. V najbolj grobi obliki takšen odnos dokazujeta dva dejavnika: prvi se nanaša na šolske kurikulume, drugi na nezmožnost vzpostavitve institucionalnih okvirjev. Kljub strateškim planom in nenehnim pozivom stroke je (še vedno) sodobnemu plesu v gimnazijskih programih namenjeno celih 45 minut. Mačehovski odnos in nerazumevanje pa je dokončno pokazala trenutna vlada z ukinitvijo še niti ne docela vzpostavljenega in zagnanega Centra sodobnih plesnih umetnosti.

Kljub marginalni poziciji in z njo povezani »spregledanosti« s strani oblastnih struktur, večnemu boju za obstanek in preživetje ustvarjalci in plesalci niso izgubili entuziazma za delo in opustili boja za njegovo afirmacijo. Namesto praznih upov, ki so jih vse od osamosvojitve polagali na nosilce oblasti, se sedaj s še z večjo vnemo obračajo k ljudem. Iz centrov ga selijo na periferijo, iz zaprtih hramov umetniških institucij na ulice. Izbirajo formate in načine, ki bi bili »dostopnejši« in preko ovinka dosegli posameznika. Na ta način želijo ustvariti »premik(e)« do sodobnega plesa, posredno pa tudi v odnosu do širše družbene stvarnosti.

Iz takšnih nagibov je nastal tudi program Premik v Maribor. S prepletom različnih sklopov in plesnih formatov združuje in med seboj prepleta tri festivale (NagiB Parkur, Platforma in Modul dance) v nekaj več kot mesečno brbotanje. Hkrati pa so ga skozi nek drug medij, verjetno »dostopnejši« in predvsem mnogo bolj prepoznaven – film (program plesnih filmov – Osvetljeni) razširili na celoletno dogajanje. Tovrstno gesto prebiramo tudi kot zavesten korak proti ljudem in odprto vabilo, da se vsaj dotaknejo širokega polja, ki pritiče plesni umetnosti.

SODOBNI PLES NA PERIFERIJI

Maribor, ki je bil vrsto let le bleda senca ljubljanskega plesnega dogajanja, je v želji po decentralizaciji pred borimi nekaj leti vzpostavil svoj prvi plesni festival. Poskus afirmacije sodobnega plesa na drugem koncu Slovenije kot tudi dokaz, da sodobni ples ni ekskluzivno vezan na center, temveč že vrsto let pod okriljem Plesne izbe Maribor kali tudi v mednarodnem prostoru uveljavljen plesni podmladek.

Leta 2005 se je rodil mednarodni festival NagiB. Dve leti kasneje pa se mu je pridružila Platforma sodobnega plesa. Oba festivala sta bolj kot v znosnih produkcijskih pogojih rastla iz entuziazma, zanosa in ljubezni do plesa. Z njima sta poskušala nahraniti plesa lačne, v drugih pa lakoto šele prebuditi. Če je NagiB svoj fokus usmerjal v mednarodni program, je Platforma – kot je razvidno iz samega imena – ustvarila platformo, znotraj katere bi ustvarjalci, ki so svoje prve korake naredili prav v Plesni izbi Maribor (in se razvili v prepoznavne plesne ustvarjalce),  svoje umetniške kreacije prikazali širši javnosti. Zagotovila je pogoje za »vidnost« mladih potencialov, njihovo afirmacijo s strani majhnega kroga lokalnih spremljevalcev sodobnega plesa kot tudi strokovne javnosti.

Prizadevanja za afirmacijo so obrodila še dodatne sadove leta 2010, ko je Plesna izba Maribor, skupaj z dvaindvajsetimi partnerji iz 14 evropskih držav vstopila v projekt Modul dance. Govora je o večletnem projektu, ki ga podpira Mreža evropskih plesnih hiš (European Dancehouse Network – EDN) in ga v okviru programa Kultura financira Evropska komisija. Sinergija s projektom je prepoznavna v podobnih ciljih, za katere si majhna institucija prizadeva že vrsto let; spodbuja neodvisne profesionalne ustvarjalce na področju plesa; prizadeva si za vzpostavitev optimalnejših (beri znosnejših) produkcijskih pogojev za ustvarjalce; z vzpostavljeno mrežo zagotavlja njihovo mobilnost in širjenje njihovega dela v mednarodnem prostoru.

OD PRVIH KORAKOV K NEKI VEČJI ZGODBI

Letos so se mizerni pogoji transformirali do te mere, da je lahko nastala širša plesna zgodba Premik v Maribor, ki je dopolnjena z mednarodno uveljavljenimi ustvarjalci, o katerih v preteklosti ni bilo moč niti sanjati. Morda prav je takšna »večja« zgodba sposobna sproducirati virus, ki se bo širil med ljudi in jih »okužil« s sodobnim plesom. Raznoliki formati, barvita paleta plesnih predstav, prepletenost generacij, lokalnih in mednarodnih ustvarjalcev, preplet konceptualnih predstav s plesnimi »spektakli« so zasnovani v želji prebivalstvo prebuditi iz dremeža in hkrati dokazati, da je predpona »hermetične« umetnosti kliše, ki ga je potrebno preseči.

Sodobni ples se namreč že od svojih začetkov vpenja v različne formate in naseljuje različne medije. Skupaj s pojmom koreografije premišljuje o načinih strukturiranja gibanja tako znotraj plesnega medija kot tudi s prenosom v vsakdanje življenje. Že od nekdaj se navdihuje (tudi) v vsakdanjem (pomen Judson Dance Theatre). Iskanje izraznih možnosti in prevpraševanje lastne prakse je njegovo poslanstvo. Je odziv na trenutek in čas, v katerem se pojavlja. Ne zanima ga nacionalna zamejenost, umetna tvorba t. i. nacionalne identitete, temveč išče skupno presečišče človeškega bivanja.

Zagrabiti čim širše značilnosti sodobnega plesa in jih razpeti navzven so temelji, na katerih je zgrajen Premik v Maribor. Prebiramo ga lahko kot sprehod po plesnem zemljevidu, seveda omejenem, zamejenem, saj vanj nikdar ni mogoče stlačiti vsega, saj iz njega vselej nekaj izpade, saj je totalnost nekaj iluzornega. Ali sprehod že sam spodbuja k premisleku? Ustvarja premike v lastnih bivalnih praksah? Se bo koreografija od zunaj preobrnila v koreografiranje navznoter oziroma bomo po premisleku in sprehodu še vedno koreografirani s strani v telesa vpisanih rutin, norm in arhitekture? Ali bomo raje sami, zavestno koreografirali dan drugače, po svoje?

PREMIK

Premik v Maribor zapolnjuje vrzel v uprizoritveni ponudbi v tem koncu Slovenije. Je hvalnica sodobnemu plesu in namesto apatične prepustitve oblastnim silam obrača pogled na sončno stran. Ples kot užitek, izziv, strast, sprememba, izmuzljivost, temporalnost, napetost, krč, zastoj se razporeja v plesnem zemljevidu, ki ga festival ustvarja. Kot tak je odskočna deska za premike posameznika v najširšem pomenu besede. Gibanje ni določeno le z gibanjem telesa, temveč je neposredno vpeto v gibanje misli. Kartezijanski model dihotomije med telesom in duhom namreč ples presega. Gibanje oziroma njegovo ozaveščanje šele kreira možen vznik sprememb, razbijanje ustaljenih vzorcev in jih preoblikuje. Ples s spodmikanjem tal pod nogami, izziva pogled in premislek o lastnem  sebstvu, ki je pogoj (skozi mnoštvo partikularnih sprememb v izgradnji multitude) za spremembe na širši družbeni ravni. Namreč, predpogoj za spremembe je razumevanjem družbenega ustroja in načinov, s katerimi nas je ideologija ujarmila. Šele takrat, ko se zavemo, lahko snamemo okove. Vedno znova. Repetitivno. Zavedajoč se.

S PREMIKI PO MARIBORU IN V NAS SAMIH

Tako je nastal program, ki združuje na videz nezdružljivo. Posamične otočke, ki se lahko oplajajo v medsebojnem ogledovanju in soočanju. Od plesnih predstav velikega formata, ki bi jih mediji označili kot spektakularne (takšni sta predstavi Žival, ki jo podpisuje Daniel Abreu, in Nam vsem znane katastrofe, ki jo bodo uprizorili izvrstni plesalci Thomas Noon Dance Company), do plesnih premier dveh generacij plesalk Plesne izbe Maribor (Tina Valentan v sodelovanju z Luko Martinom Škofom se bo predstavila s predstavo Delovni naslov, Jasmina Križaj je v sodelovanju s portugalsko plesalko in koreografinjo Cristino Planas Leitão ustvarila predstavo z naslovom Zelo okusen zalogaj, rosno mlada April Veselko se je poigrala z idejo ostrega in slanega (Ostro in slano). In kot pravi stari rek »Na mladih svet stoji«, bo svojo kreativnost, nagrajeno z vizionarjem, predstavila skupina Kriplčki, ki jih je skozi proces pospremila Mojca Kasjak.

Mladi ustvarjalci, ki so svoje prve korake naredili na Plesni izbi Maribor, se vračajo na domače deske. Kaja Lorenci in Ivan Mijačević se predstavljata z igrivo, duhovito in predvsem izjemno svežo predstavo Zven telesne tišine. Ker ples kot umetniška zvrst ne uživa popolne osame, temveč se ogleduje v refleksijah strokovne javnosti, položaj pisca v Koreografiranju izračunov »vrednosti takšnega dela« valorizira skupina publicist in kritičark (Nika Arhar, Pia Brezavšček, Katja Čičigoj, Saška Rakef in Jasmina Založnik). »Pogled z druge strani« odpira Dejan Srhoj s projektom Mapiranje. Izziva vse, da se drznejo prepustiti povsem neobičajni predstavi in kasneje v pogovoru izmenjati izkušnje in doživetje. Plesni filmi se bodo ujeli na kinematografska platna s premiki kamere. H gibanju vabi Gibalnica. Pogumnejšim Daniel Abreu in Thomas Noon ponujata plesno znanje v delavniškem formatu. Referenčna zgodovinska umetniška dela se spogledujejo z novejšimi kreacijami v izobraževalno-razstavnem formatu Koreografija v epohi gibanj.

Za vse tiste, ki si želijo drugačnega pogleda in doživetja mesta, bo Petra Bauman odpirala pozabljena ali zgolj spregledana vrata v mestno (umetniško in zgodovinsko) dogajanje.