Dogajanje je postavljeno v Firence med septembrom 1449 in majem 1498, v čas med vdorom Karla VIII. in smrtjo patra Girolama Savonarole. Sandro Botticelli, slikar florentinske šole v obdobju zgodnje renesanse, t. i. quattrocenta, avtor znamenitih del Rojstvo Venere in Pomlad, se pod vplivom Savonarole vse bolj odvrača od renesančno humanističnih načel. Svojo novo vero izpove s sliko Mistično rojstvo (Nativita), na kateri želi izpostaviti "spravo" med angeli in ljudmi. S sliko je želel izpovedati svojo novo vero, ki je začela najdeti njegovo ustvarjalno silo. 

V Svetinovem gledališkem besedilu se prepletajo tri ravni: mitološka, zgodovinska in sedanjost. Besedilo ponuja širok spekter tem o obdobju renesanse in slikarstvu quattrocenta, pri tem bo po navedbah ustvarjalcev v metodološko pomoč Masaccio, slikar zgodnje renesanse, katerega figure so monumentalne in prizemljene v čutnem.

Celotno dogajanje je postavljeno za perspektivični raster, ki deluje kot prepreka ali meja, hkrati pa pozorno mapira posamezne prizore/slike/dramatis personae skozi gledališke situacije. Tako lahko uprizoritev "beremo" z dveh vzporednih gledišč: restavratorji delajo na obnovi slike in so obenem gledani s strani publike. Nastane slika v sliki, restavratorji so zadnja meja pred t.i. padcem v sliko, ki jo konzervirajo, ohranjajo, se mučijo z njo, da bi ponovno "nastala". Na ves ta angažma okoli obnove slikarske umetnine pritiska kulturno-politična menažerija takratnega sveta.

V predstavi nastopajo Maruša Majer, Manca Krnel, Mateja Rebolj, Jernej Gašperin in Vid Klemenc. Kostume je oblikoval Leo Kulaš, sceno Vlatka Ljubanović, za glasbo so poskrbeli Dario Nožić Serini, Luka Lah in Tine Grgurevič.

V Gledališču Koper bodo predstavo ponovili 23. novembra, v novomeškem Kulturnem centru Janeza Trdine 2. decembra, po novem letu pa bosta dve ponovitvi v Ljubljani - 13. in 15. januarja v Kinu Šiška.