Urednica Amelia Kraigher je o knjigi zapisala: "Knjiga Communitas: izvor in usoda skupnosti (Einaudi, 1998, 2006) je Roberta Esposita umestila na mednarodni filozofski zemljevid zaradi izvirnega mišljenja skupnosti, filozofskega interesa, ki ga kasneje razvija in rekonfigurira med drugim v delih Immunitas: zaščita in negacija življenja (2002, slovenski prevod 2014) in Bíos: biopolitika in filozofija (2004, slovenski prevod 2015). Esposito ne misli pojma communitas kot lastnino in niti ne kot posest, ampak kot nekaj, kar je odtegnjeno sebstvu: kot manko. Da bi konkretiziral svoj koncept, Esposito mišljenje skupnosti, skupnega, izpelje iz latinske besede communitas, sestavljene iz besed cum (skupaj, z) in munus (breme, dolžnost): munus, ki si ga deli communitas, je torej dolg, zaobljuba, dar, primanjkljaj in dolžnost. Esposito izpelje svojo konceptualizacijo skupnosti predvsem v teoretskih disputih s Hobbesom, Rousseaujem, Kantom, Heideggrom in Bataillem, pri tem pa je (podobno kot drugi pripadniki t. i. italijanske radikalne politične teorije) nadaljevalec Foucaultovega koncepta biopolitike in eden njegovih najvidnejših sodobnih filozofskih dedičev."
O avtorju
Delo Roberta Esposita (roj. 1950) je tesno povezano z neizmerno dinamično in živahno skupnostjo italijanske levičarske politične filozofije, ki je proizvod dejstva, da je (za razliko od drugih evropskih uporniških kulturnih kontekstov) v Italiji revolucionarno in prevratniško leto 1968 trajalo do konca 70. let, kot je nekje zapisal Antonio Negri. Esposito prihaja iz Neaplja in je rojen po drugi svetovni vojni, ki je njegovo mesto opustošila z neizmerno revščino in velikimi žrtvami. Svoj filozofski opus začne graditi sredi 70. let prejšnjega stoletja, skupaj s sopotniki in sopotnicami (Antonio Negri, Paolo Virno, Rossana Rossanda, Maurizio Lazzarato, Giorgio Agamben idr.) pa se začne uveljavljati predvsem po letu 2000, ko njihovi teoretski koncepti razpirajo lucidne premisleke o simptomatiki pozne faze kapitalizma.