Organizatorji konference Prečiti meje se pri organizaciji dogodka opirajo na izsledke raziskave Evropske komisije o razvoju občinstev iz leta 2017, ki ugotavlja upad obiska kulturnih prireditev, posebno mlajši od 26 let zahajajo v gledališče večinoma naključno.
Kot je v današnjem uvodnem predavanju povedala Luisella Carnelli iz italijanske ustanove Fondazione Fitzcarraldo, se s takšnimi razmerami soočajo skoraj vse države Evropske unije. Še posebej kritično je stanje v južni in vzhodni Evropi, kjer dva od petih prebivalcev v letu dni nista bila na nobenem kulturnem dogodku. Kot glavne razloge za neudeležbo na kulturnih dogodkih navajajo pomanjkanje zanimanja, časa ali denarja.
Razlog za takšen položaj je po njenih besedah to, da se je potencialno občinstvo v zadnjih letih, tudi zaradi tehnološkega razvoja, močno spremenilo. "Ljudje niso več le pasivni sprejemniki, ampak so vedno bolj aktivni. Želijo imeti aktivno vlogo, hočejo biti del tistega, kar delamo," je dejala. Temu ustrezno bi se po njenih ocenah moralo spremeniti tudi nagovarjanje občinstva. "A postavljanje občinstev v središče našega dela ne sme biti poseben projekt. Učinkoviti bomo samo, če bo to dolgoročna strategija," je dejala.
Njeno predavanje na Malem odru Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Maribor je bilo uvod v tridnevno konferenco, ki jo s podporo Srednjeevropske pobude SEP gosti Festival Borštnikovo srečanje (FBS). Njena vsebina sovpada s programskim sklopom Mlado gledališče, s katero se je danes začelo tudi preostalo festivalsko dogajanje.
Sklop Mlado gledališče, ki so ga skupaj s Študentskim gledališčem uvedli lani, je namenjen usposabljanju učiteljev, vzgojiteljev, mentorjev in ostalih za vključevanje mladih v vse oblike uprizoritvenih praks. Danes so jim najprej pokazali avtorsko predstavo mladih Pravica biti človek, ki je nastala v laboratoriju Lutkovnega gledališča Ljubljana, sledili bodo pogovori, posveti in še druge predstave, vse s ciljem, da se spodbudi ustrezno posredovanje uprizoritvenih umetnosti v vzgoji in izobraževanju.
"Učitelji so ljudje, in to različni, z različnimi afinitetami. Eni so športniki in tečejo v hrib. Jaz ne tečem v hrib, to me sploh ne zanima, in bi težko motivirala otroke, da bi tekli v hrib. Drugi pa niso obiskovalci gledališča in težko motivirajo otroke, da bi šli v gledališče. Če ostajamo pri teh osebnih afinitetah, je premalo," je povedala programska sodelavka FBS za Mlado in Študentsko gledališče Mojca Redjko.
Spomnila je, da gre za področja, ki so zelo pomembna za razvoj otrok. "Sodobne teorije vzgoje potrjujejo pomen razvoja z umetnostjo skozi umetnost. Otroci v tem urijo pomembne veščine, na prvem mestu empatijo. Da nam manjka empatije, je jasno vsak dan, ko odpreš časopis," je dejala. "Zelo pomembno je tudi srečevanje z lepoto, z lepim. Stalno brzenje za zaslužkom siromaši življenje, lepota pa je tista, ki lahko ohranja neko večplastnost, sposobnost videti več, kot se kaže," je dodala.
Po drugi strani je po njenih besedah odgovornost ustvarjalcev, da ustvarjajo vrhunsko umetnost. "Begi v komercializacijo, v strahu pred slabim zaslužkom, so kratkotrajna rešitev, dolgoročno pa se to ne obnese. Dolgoročno imajo ljudje radi spoštljive in zahtevne nagovore. Seveda pa morajo biti komunikativni," je še povedala.
S konferenco upajo, da bodo dobili celovit vpogled v razvoj občinstev, kjer se slednje ne razume le kot programsko načrtovanje, ampak tudi kot komunikacijo, promocijo in trženje. "Kot celovit nabor dejavnosti različnih enot znotraj gledališča, da se učinkovito nagovori različne vrste občinstev, tako tistih, ki že obiskujejo gledališče, kot tistih, ki nikoli ne pridejo sem," je pojasnila Mojca Redjko.
Med drugim bosta predavala britanski strokovnjak Jonathan Goodacre iz The Audience Agency in Toni Attard iz Culture Venture z Malte.