Koliko je čustveno nedohranjenih in pravzaprav sila nesrečnih ljudi na svetu, ki tega primanjkljaja nikoli ne zapolnijo. In redki so, ki ne povzročajo gorja, zlasti drugim, ampak se z delom na sebi poskušajo oblikovati v manj ranjene. Kako lepši bi bil ta svet, če bi bila otroštva polna ljubezni, spodbud in naklonjenosti, toda seveda tudi zdravih in vzgojno postavljenih meja. Pomen primarnih okolij je zato gotovo preveč zapostavljen, saj vsega ne morejo nadomestiti sekundarna okolja. Še najmanj ljubezni, ki jo človek v brezpogojni obliki lahko prejme le od staršev ali ljubečih odraslih. Gotovo sta tu pomembna tudi medgeneracijski vidik in zavestna odločitev, da generacije kdaj pa kdaj opustijo slabe vzgojne vzorce in se odločijo, da bodo do svojih potomcev drugačne, boljše, kot so bili predniki do njih. Prav poglede na raznolikost generacij namreč prikazuje Aprilska sonata, radijska igra po predlogi Toneta Peršaka v tem tednu. Sicer pa je čas aprila, meseca, ki velja za upornika z razlogom ali brez, letos še posebno očarljiv. Nižje temperature pomladi omogočajo počasno prebujanje. Vzemite si torej čas. In večkrat pokažite čustva, zlasti svojim najbližjim. In si jih dovolite tudi sebi. Čustvenost konec koncev ni znak šibkosti, temveč inteligence.
Antični ponedeljki na Arsu
V ponedeljkovi igri na Arsu nadaljujemo cikel dvajsetih najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilijeve Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Štirinajsta epizoda ima naslov Dom radostno spozna in poljubi zemljo žitorodno, v njej pa se Odisej po desetletnem tavanju vendarle vrne na rodno Itako. Prirejevalec in dramaturg Jože Rode je za epizodo uporabil odlomke iz 12., 13., 14. in 16. speva Odiseje v prevodu Antona Sovreta. Pri pripovedi o Helijevi čredi in o srečanju Odiseja s Telemahom pa je uporabljen prevod Kajetana Gantarja.
Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič, režiser pa Jože Valentič.
Lucidna in zgoščena analiza časa
Torkov termin radijske igre na Prvem bo tako kot pretekli teden v znamenju prejemnikov igralskih nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije – te vsako leto podelijo 27. marca na slovesnosti ob odprtju festivala Teden slovenske drame v Kranju. Prejemniku igralske nagrade Duše Počkaj za dveletno obdobje Žanu Koprivniku boste lahko prisluhnili v radijski igri Mercado St. Paulo. Kot pravi utemeljitev, se je član dramskega ansambla SNG Maribor v zadnjih dveh letih dokazal v precizno oblikovanih večplastnih igralskih stvaritvah. Njegovo delo zaznamujeta temeljito razumevanje tako klasičnega kot tudi sodobnega gledališkega izrazoslovja ter spretno prehajanje med različnimi režijskimi pristopi. Pri tem pa igralec nenehno ohranja jasno ter avtentično povezavo tako z občinstvom kot dramskim likom. Tako je tudi v tokratni radijski igri po istoimenski pesmi Vitomila Zupana iz posthumne zbirke z naslovom Pesmi s "prostosti". Pesem je uvrščena v sklop, napisan v letih 1972 in 1973, ko je avtor po prestanem zaporu delal na ladji, potoval po svetu in zapisoval svoja opažanja in refleksije. Pesem o prihodu v St. Paulo utripa od življenja pristaniškega mesta, vendar ga Zupan vidi dlje in globlje: v tok in usodo njegove zgodovine. Pesem tako postane lucidna in zgoščena analiza časa.
Radijska igra je nastala leta 2021 v režiji Maše Pelko, poleg letošnjega nagrajenca Združenja dramskih umetnikov Slovenije pa so jo interpretirali še Branko Jordan, Nejc Cijan Garlatti in Nina Ivanišin.
Duhovni svetovi različnih rodov
Četrtkovo igro na Arsu Aprilska sonata po predlogi Toneta Peršaka s številnimi človeškimi dosežki in padci spletajo trije enakovredni, toda generacijsko različni liki – starec z nazori iz junaških in uporniških dni, ko je človek še bil vstajnik zoper nasilje; starčeva spremljevalka in pomočnica za stare dni, izkoreninjena v svojem partnerskem statusu, in starčeva vnukinja, mlada pesnica, oprta na svojega sopotnika študenta, samozavestnega in racionalističnega pragmatika. Ekspresivna problemska drama torej iz treh generacij protagonistov lušči mišljenjska nasprotja, tako pa duhovne svetove različnih rodov prenaša v sedanjost.
Igro iz leta 1998 je režiral Gregor Tozon, v osrednjih vlogah nastopajo Ivo Ban, Nataša Tič Ralijan, Uroš Smolej in Marijana Brecelj.
Kaj poganja to, kar imenujemo slovenstvo? Kakšne podobe so oblikovale notranje življenje ljudi, ki jih imenujemo Slovenci?
V soboto se v terminu kratke radijske igre na Arsu sklepa štiridelna, pripovedno-igrana miniserija Žetev in kletev. Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke.
Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v slušni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. To je nekakšna radiofonska raziskava pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in peto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom, slavi slovo zime in prihod pomladi.
V četrtem delu – Podzemlje ali Konec sveta – spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta.
Kondenzirana drama velikega barda
V sobotni termin kratke radijske igre na Prvem je našel pot Hamlet Express, ena najkrajših doslej znanih uprizoritev tragedije Williama Shakespearja Hamlet. Režiser Aleš Jan, tudi avtor radijske priredbe, si je namreč zastavil svojevrstno in težko nalogo – uprizoriti celotno tragedijo v petih dejanjih samo z univerzalnimi sredstvi radijskega medija in poleg tega še tako, da bo uprizoritev trajala manj kot deset minut.
V igri iz leta 1988 je Hamleta upodobil Branko Šturbej.
O repi ali pomen sodelovanja …
Teden v nedeljo, kot vedno, sklepa radijska igra za otroke na Prvem, tokrat po ljudski Pravljici o repi po prevodu in radijski priredbi Braneta Dolinarja. Repa, o kateri tokrat pripoveduje pravljica, je zrastla tako velika, da jo je skoraj nemogoče izpuliti. Za to pa bo potrebno veliko rok in medsebojne pomoči, tokrat mogoče celo vaše. Pravljica torej o tem, kako pomembno je sodelovati in kako na videz še tako neznatna pomoč lahko pripomore k skupnemu uspehu.
Igro iz leta 1975 je režiral Dušan Mauser.
Spored radijskih iger od 13. do 19. april 2026
Ponedeljek, 13. april – antični ponedeljki na Arsu
Radijska igra 22.05 (Ars) – Homer (prir: Jože Rode): Bili smo Trojanci, bil je Ilion – 14 (serija/drama)
Torek, 14. april
Radijska igra 21.05 (Prvi) – Vitomil Zupan: Mercado St. Paulo (poezija/drama)
Četrtek, 16. april
Radijska igra 22.05 (Ars) – Tone Peršak: Aprilska sonata (drama)
Sobota, 18. april
Kratka radijska igra 19.30 (Ars) – Eva Stražar, Urban Kuntarič – Žetev in kletev – 4 – Podzemlje ali Konec sveta (pripovedno-igrana miniserija)
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – William Shakespeare, Aleš Jan: Hamlet Express (drama)
Nedelja, 19. april
Radijska igra za otroke 8.05 (Prvi) – Ljudska, Brane Dolinar: Pravljica o repi (pravljica 5+)