Eden od novejših Radakovićevih dramskih tekstov je socialno angažirana črna komedija, ki na zvit in ekscentričen način v nevrološkem smislu nagovarja naš vsakdanjik. Govori o siromaštvu, ki razjeda družbo, predvsem njihovo človeško dostojanstvo in moralo.

Antijunaki tragikomedije, ki so na robu eksistence, so vodovodar copata Krap, zafrustrirani strahopetec Gurgl, četrtinski omejenec Kuki in izkušena prostitutka Stela. Obupani so se odločili, da bodo poskusili posneti porno film, ki bi jih izvlekel iz dna in jim napolnil žepe z denarjem.

Stvari pa se obrnejo drugače in namesto telesne golote se pred občinstvom pokažejo v svoji emotivni brezsramnosti. Brez dlake na jeziku pripovedujejo o svoji usodi, svojem trpljenju, frustracijah in o svojih neuresničenih željah. Peščica simpatičnih življenjskih poražencev tako odigra striptiz črnega humorja in slači sloj za slojem svoje duše, dokler gledalcem ne ostane zgolj njihovo golo življenje.

Kot je na novinarski konferenci pred premiero povedal režiser Matjaž Latin, so se lotili tudi delne priredbe avtorjevega originalnega teksta za potrebe našega okolja, pri tem pa se lahko pohvali tudi z vrhunsko igralsko zasedbo.

Tudi vsebina je po njegovem atraktivna, čeprav je lahko morda za koga občutljiva, a hkrati vsekakor privlačna. Čeprav je predstava brez dlake na jeziku in je polna sočnega govora, se Latinu zdi, da to v njihovem primeru ni samo sebi namen, saj prikazuje ljudi z roba družbe in mora biti prikazano brez nekega olepševanja.

"Ni pa to na silo, saj tudi mene lahko vulgarizmi v nekaterih predstavah zmotijo. Tu pa se mi zdi, da je bilo to nujno in teče zelo naravno, zato upam, da ne bo koga zmotilo," pravi Latin, ki dodaja, da gre pri Amaterjih za nekakšno črno socialno komedijo.