Vsak človek skozi življenje potuje po svoji progi in na njej pridobiva različne izkušnje. Niti dve progi si nista enaki, prav tako ne izkušnje, ki jih na progah doživimo. To velja tudi za izpovedi v radijski igri Proge. Gre za pet najrazličnejših oseb, ki jim je skupno to, da so bile žrtve spolnega nadlegovanja.
O predlogi in kontekstu
Helena Šukljan je dramsko besedilo napisala prav za letošnjo izdajo Avdiofestivala Radia Slovenija, režiser Klemen Markovčič pa je zasnoval živo izvedbo radijske igre, izvedeno v ljubljanski Cukrarni letošnjega 9. oktobra. Ta je na novo izpraševala tudi performativne možnosti tega samosvojega slušnega žanra. Ker je tema spolnih zlorab absolutno prezahtevna, da bi bila deležna samo »umetniške« uprizoritve, je Markovčič igro idejno razširil še z okroglo mizo Spregovorimo o nasilju!, ki jo je vodila Darja Groznik. Sogovorniki – Ranka Ivelja, Vlasta Nussdorfer, Robert Tekavec – so temo spolnih zlorab tako postavili v širši socialni, družbeni in tudi emotivni kontekst.
Konceptualna izhodišča in avtorska ekipa
Markovčič je delno živo izvedbo igre načrtoval s tremi igralkami, ki so izpovedi svojih likov pripovedovale živo, in dvema igralcema, ki sta delila izpovedi na posnetku. Vzporedno s tema dvema zvočnima ravnema je dodal še tretjega z živo izvedbo glasbe. Didžejka in avtorica glasbene zasnove Nina Kodrič je spremljala dogajanje s sprotnim ustvarjanjem glasbe. Tonski mojstri – Urban Gruden, Matjaž Miklič, Sonja Strenar – pa so zvočni del dogodka v Cukrarni oblikovali sproti in dogajanje snemali večkanalno, s tem pa omogočili poznejšo studijsko postprodukcijo.
Prav s prisotnostjo občinstva in prostorske akustike Cukrarne je nastala posebna, samosvoja slušna igra, ki o temi spolnega nasilja govori z vso potrebno pretanjenostjo. Vzporedno je nastala sicer tudi studijska različica igre, a se je avtorska ekipa odločila, da bo igra uprizorjena pred srednješolskim občinstvom, ki ga je tudi neposredno nagovarjala, kot samostojna premierno predvajana tudi v radijskem etru. Prav edinstvenost trenutka, v katerem je igra nastala, je namreč tista, ki ji daje tudi svojevrstno slušno izkušnjo in metaenergijo.
Zasedba
Markovčič je k sodelovanju povabil pet generacijsko različnih igralcev – Marijana Brecelj (Sandra), Gaja Filač (Pia), Klemen Kovačič (Robert), Ajda Smrekar (Nataša), Primož Vrhovec (Marko) –, da bi sooblikovali karseda široko interpretativno in izrazno plejado glasovnih in čustvenih trenutkov v zahtevnih izpovedih osrednjih junakov.