Po besedah umetniškega direktorja tega beograjskega teatra Gorčina Stojanovića gre za pomemben projekt, ki tematizira življenje v nekdanji Jugoslaviji.
Kot je na ponedeljkovi novinarski konferenci pojasnil režiser, je projekt raziskovalen. Predstava se ne ukvarja z Jugoslavijo v smislu izginotja državno-pravnega subjekta, temveč z občutki in obdobjem razdruževanja ter z mislijo na prihodnje novo združevanje na evropski ravni.
Mustafić je okrog sebe zbral dramaturško ekipo, v kateri so bili Minja Bogavac, Maja Pelević, Filip Vujošević, Božo Koprivica, Miloš Krečković in Biserka Savić. Ti so predstavo ustvarili skupaj z igralci. V igralski ekipi pa so Mirjana Karanović, Predrag Ejdus, Branka Petrić, Marko Baćović, Slobodan Beštić, Anita Mančić, Goran Jevtić, Anđelika Simić, Radovan Vujović in Milena Vasić.
Avtorstvo predstave je kolektivno. Po režiserjevih besedah so želeli z občinstvom deliti svoje spomine, osebne izkušnje in biografije. "V intimnem, interaktivnem in katarzičnem procesu dela smo odpirali vse tisto, kar so bili za nas fenomeni. Ta mikro zgodovina ni le lokalne narave, ker je to problem več vzhodnoevropskih držav, kjer je čez noč izginil nek svet, kjer je bil celoten svetovnonazorski sistem zamenjan z drugim in kjer so mnogi ljudje čez noč sami sebi postali tujci," je pojasnil Mustafić.
Karanovićeva je dejala, da so v predstavo vložili veliko emocij in vzajemne naklonjenosti. Z gledalci bodo delili "nekaj, kar je naša resnica". Predstava se razlikuje od vseh, ki jih delala, ker igralci ne utelešajo likov, temveč sami sebe. "To je težko in privlačno, lahko pa je tudi boleče," je ugotovila igralka.
Beštić je razložil, da so na začetku priprav na predstavo dobili 20 vprašanj, sledili so intervjuji. Osebni spomini so prepleteni s politiko, "to prepletanje pa še traja", je menil in potegnil vzporednico z nedeljskimi dogodki na ulicah Beograda.
Ejdus je opomnil, da so udeleženci predstave marginalna skupina, ki se je drznila spregovoriti o tistem, o čemer marsikdo noče govoriti in kar se želi potisniti v kolektivno pozabo. "Ne glede na to, prestava ni ideološka, temveč je intimna pripoved o deželi, v kateri smo izoblikovali svojo identiteto," je menil Ejdus, ki pričakuje kontroverzne odzive.