V enem samem večeru, med odhodom v kino, hitro vožnjo z dragim avtomobilom, med opijanjem in plesanjem, po barih bo mladenič iz dečka postal moški in bo prek zapeljevanja in hrepenenja po izkušeni ženski razumel svoj značaj in položaj.
V odnosih med moškimi in ženskami, zaznamovanost in posebnost francoske kulture, vsaj od 18. stoletja naprej, postaja spoznavni moment seksualnosti.
Marguerite Duras, velika mojstrica paradoksalne moči jezika, v tem delu skozi intimno zgodbo o erotični izkušnji spregovori o trenutku, ko doumemo naravo razrednega izkoriščanja.
Roman Boj z morjem (slovenski prevod Janka Modra je izšel pri Založbi Obzorja leta 1960; naslov izvirnika: Un barrage contre le Pacifique) govori o življenju družin malih kolonistov veleposestnikov v francoski Indokini na koncu dvajsetih let prejšnjega stoletja, o vdovi in njenih dveh adolescentnih otrocih, Suzanne in Josephu. V ne dosti boljšem položaju kot tamkajšnje prebivalstvo in v želji, da bi obogatela, mati od kolonialne uprave kupuje zemljo, za katero pa se izkaže, da je nerodovitna, saj jo Pacifik redno poplavlja. Mati se pritožuje še nad katastrom, ki jo je oropal, bori se proti naravi in zgradi jez, v vnaprej izgubljeni bitki proti razrednemu izkoriščanju in naravni stihiji.
„Imela je toliko težav, zaradi katerih je postala strašilo neznosne privlačnosti, da sta ji otroka, ki sta jo tolažila v težvah in v nevarnostih, obljubila, da je nikoli ne bosta zapustila, podredita se sta se njeni volji/odločitvi, da bodo vsi skupaj propadli.”
V izbranem odlomku, ki obsega eno celo poglavje iz romana, Joseph postane pripovedovalec, ki sestri govori v trenutku, ko je presekal popkovino občutij, ki ga vežejo za družino. Star je dvajset let, in medtem ko čaka na žensko, ki ga bo odtrgala od mame in sestre, jo takoj, ko se pojavi pred njim, prepozna v Lini, ki bo v njegovem življenju igrala dve vlogi, seksualno in materinsko, bo njegova ljubimka in zaščitnica. Naredila ga bo drugačnega moškega: „Obraz mu je sijal tako srečno, da ga niso mogli več prepoznati."
Boj z morjem je bil najljubši roman avtorice, iz iste avtobiografske snovi pa je nastal tudi njen pri nas mnogo bolj znani roman Ljubimec.
Besedilo predstave je izpeljano iz narativnega sledenja romana kot zaprte celote. Njegov gledališki izraz telesno spremlja postopek branja. Tekst, ki pripoveduje o erotični izkušnji, je prehajanje med scenskih prihodom na oder in odhodom z njega. Izvajalec pri tem ne prinaša psihološkega stanja, ampak predvsem izgovarja pisateljičine besede. Marguerite Duras je na svoj odrešilni način govorila, da igralsko delo ubija pisanje, da ga gledališče uničuje. Izziv, ki ga prinaša predstava, je gledalca postaviti pred osebno in intimno odkrivanje erotičnih spominov.
***
Joseph (odlomek iz romana Marguerite Duras Boj z morjem)
Režija: Ivica Buljan
Prevod in dramaturgija: Zlatko Wurzberg
Prostor: son:DA
Izvaja: Stipe Kostanić