Priljubljeno pravljico o Rdeči kapici je ruski skladatelj Cezar Cui leta 1911 spremenil v čudovito pravljično opero. Za slovenske otroke jo je po več kot sto letih prvič postavila na oder mlada režiserka ruskih korenin Yulia Roschina. V ljubki predstavi, polni zabavnih in norčavih preobratov, bodo o usodi hudo lačnega volka poleg nerodnih drvarjev odločali tudi in predvsem vaši otroci.

Predstava je primerna za otroke od 4. leta starosti in je nastala v sodelovanju Čarobne dežele in Slovenskega komornega glasbenega gledališča.

***
Skladatelj César Cui (po rusko Cezar Antonovič Kjui)
(r. 1835,Vilna - u. 1918, Petrograd)

Ruski skladatelj in glasbeni kritik, član "mogočne peterice" (tudi 'mogočna peščica' imenovane), profesor vojaških utrdb ter inženir-general. Njegov oče Antoine Cui je bil Francoz in vojak v Napoleonovi armadi ob invaziji na Rusijo. Leta 1812 je bil pri umiku ranjen v bitki pri Smolensku in se ni vrnil v Francijo, ampak je ostal v Rusiji, v Vilni, kjer se je oženil z Julijo Gucevič iz litovske dvorne družine in v mestni gimnaziji predaval francoščino.

César Cui se je učil klavir že kot otrok, s 16 leti se je vpisal na Vojno inženirsko-tehnično univerzo in postal čez štiri leta oficir, še dve leti pozneje je končal Nikolajevsko inženirsko akademijo in je na akademiji začel poučevati topografijo in vojaške obrambne utrdbe. Napredoval je še naprej in postal leta 1891 zaslužni profesor vojaških utrdb s činom generalmajorja in je med drugim o vojaških utrdbah poučeval tudi takratnega prestolonaslednika, bodočega cesarja Nikolaja II.

Kot skladatelj se je začel uveljavljati z romansami takoj po koncu študija na akademiji. Za razvoj njegovega glasbenega talenta je bilo velikega pomena njegovo druženje z Milijem Balakirovim in prijateljevanje v njegovem krožku z Musorgskim, Rimskim-Korsakovim, Borodinom, in Dargomižskim.

Leta 1858 se je oženil z Malvino Bamberg, učenko Dargomižskega, ki ji je posvetil Scerzo v F-duru, s katerim se je prvič predstavil občinstvu na simfoničnem koncertu Carskega Ruskega Glasbenega združenja, katerega častni član je postal leta 1904. Poleg simfoničnih del, zborovskih skladb, dveh kantat in prek 400 romanc je napisal tudi veliko klavirskih skladb, predvsem pa se je posvetil pisanju oper. V njegovem opusu je 15 oper, med katerimi so tudi štiri opere za otroke - Snežni junak, Rdeča kapica, Obuti maček in Norček Ivanček in operi Kavkaški ujetnik in Kapitanova hčerka po Puškinu. Poleg tega je dokončal še opero Dargomižskega Kamniti gost in Musorgskega Soročinski sejem. Udejstvoval se je tudi kot glasbeni kritik. Za svoje vojaško udejstvovanje je bil kar desetkrat odlikovan z visokimi ruskimi odlikovanji. Pravljično opero Rdeča kapica je napisal leta 1911 in jo posvetil ruskemu prestolonasledniku, carjeviču Alekseju, edinemu sinu Nikolaja II.