Opera je v času Haydnovega življenja doživela po vsej verjetnosti samo dve izvedbi, nato pa je utonila v pozabo. V zadnjih desetletjih pa opera Apotekar doživlja svoj preporod in je postala verjetno najpogosteje izvajana Haydnova opera. Za to gredo zasluge predvsem Robertu Hirschfeldu, ki je iz Haydnovega ohranjenega gradiva (nekaj točk je očitno za vedno izgubljenih) uredil partituro in jo leta 1895 izdal. Apotekarja so na odre opernih hiš takoj postavili številni pomembni operni direktorji, kot sta bila na primer tudi Gustav Mahler ali Felix Weingartner.
Haydn je svojo opero zasnoval po predlogi znanega dramatika Carla Goldonija, ki je v Apotekarju strnil značilne like in zaplete priljubljene commedie dell'arte ter prek njih bistroumno in duhovito razgalil človeške slabosti. Pevski ansambel, ki ga je imel Haydn na voljo na Eszterházyjevem domovanju v Eisenstadtu, je bil omejen, zato je tamkajšnji operni impresarij, ki je bil hkrati tudi tenorist in je na praizvedbi prevzel naslovno vlogo, tekst nekoliko skrčil in brisal vse »resne« stranske osebe ter dogajanje razpel zgolj med štirim glavnimi liki.
Haydn se je izredno resno lotil uglasbitve lahkotne komedije. Z glasbo je poglobljeno začrtal značaje likov in njihove psihološke odtenke, kot izkušen simfonik pa je pomembno vlogo namenil orkestru, ki z inštrumentacijsko barvitostjo spremlja menjavo razpoloženj.
Izvedba krajših del je na Slovenskem velika redkost, zato je predstava, ki je nastala v koprodukciji med SNG Ljubljana Opero in baletom ter Festivalom Ljubljana, izjemna priložnost za spoznavanje skritih zakladnic repertoarja glasbenega gledališča.
Besedilo: Carlo Goldoni
Prevod libreta: Jože Stabej
Koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana in Festival Ljubljana
Dirigent: Uroš Lajovic
Režiser, scenograf in kostumograf: Rocc
V glavnih vlogah:
Sempronio: Andrej Debevec – tenor
Grilletta: Martina Zadro – sopran
Mengone: Dejan Vrbančič – tenor
Volpino: Dunja Spruk – mezzosopran
Orkester SNG Opera in balet Ljubljana
Komična opera bo v petek, 24.7.2009 ob 21.00 uri na Ljubljanskem gradu.