Kot je na današnji novinarski konferenci povedal ravnatelj Drame Igor Samobor, je trenutno strah pred covidom-19 preglasil vse druge strahove naše civilizacije. Kljub temu so se v Drami odločili, da bodo fokus poskušali obdržati na perečih tematikah in ena takšnih je tudi odnos med spoloma.

Rumena Bužarovska, ki se je prav tako udeležila novinarske konference, meni, da ima, kar se tiče položaja žensk v družbi, vsaka država in vsaka regija svoje specifike, da pa gre vendarle za univerzalno vprašanje. In čeprav živimo v 21. stoletju, je po njenem prepričanju še vedno potrebno govoriti o neenakopravnosti med spoloma, ki je aktualna v družbi tako v Sloveniji kot tudi Makedoniji ali v ZDA. "Kako je v Sloveniji, ne morem govoriti, ker ne živim tukaj. Poznam pa balkanski patriarhat, o njem lahko veliko povem," je dodala.

Zgodbe Rumene Bužarovske po besedah Ivane Djilas prinašajo pogled na žensko, ki ji je zelo blizu. Človek bi ob naslovu Moj mož in igralski zasedbi devetih žensk na prvo žogo pričakoval sentimentalne zgodbe o družinskem nasilju, ženske izpovedi, razgaljanje in ženske žrtve. A tisto, o čemer pripoveduje Rumena in kar ji je blizu, je, da se ženske, tudi ko delamo napake, ko pademo, dvignemo in gremo naprej. Da žensko moč morda identificiramo na napačnem mestu. Da ta moč ni v tem, da je ženska popolna, ampak v tem, da je dovolj močna, da preživi v okoliščinah ne glede na to, kakšne so, je poudarila.

Ana Duša je pojasnila, sta si z režiserko zadali, da oblikujeta serijo zgodb, od katerih nobena ne bo izstopala, ampak bodo skupaj prikazale položaj ženske v družbi. Sledil je procesa prevajanja zgodb, ki so namenjene branju, v zgodbe, namenjene poslušanju. Predloge zgodb sta nato prinesli na vaje, kjer je vsaka od igralk posebej skozi proces pilila svojo zgodbo do točke, ko je ta na nek način postala hkrati Rumenina in njena.

Po besedah Samoborja gre za zelo gibalno predstavo. Koreografinja in asistentka režije Maša Kagao Knez je povedala, da jo je, če beseda teče o ženski moči, ob postavljanju predstave na oder najprej zanimalo, kaj je ta moč. "Ta moč je tudi v telesu, v tem, da se v njem dobro počutiš, da ga poznaš, sprejemaš, ga znaš voditi," je povedala. Zdelo se ji je bistveno, da igralke zgodbo prenesejo tudi s svojimi telesi in vsaka je, kot je poudarila, prinesla nek čisto svoj izraz v predstavo.

Kar se tiče kostumografije je predstava, kot je povedal Samobor, zelo intrigantna. Kostumografinja Jelena Proković je pojasnila, da sta z režiserko prišli do ugotovitve, da želita tudi s kostumom pokazati nekaj zelo intimnega, kar je običajno očem skrito, kar prikrivamo z oblačilom. Zato sta se odločili za neko vrsto uniformiranosti na začetku in nato za golo telo, ki pa ni popolnoma golo, ampak oblečeno v spodnje perilo oziroma "karkoli, kar potrebujemo, da se naše telo dobro počuti".

V uprizoritvi igrajo Iva Babić, Silva Čušin, Maša Derganc, Petra Govc, Sabina Kogovšek, Saša Mihelčič, Maruša Majer, Saša Pavček in Barbara Žefran. Lektorica je Klasja Kovačič, scenografinja Sara Slivnik, avtor glasbe Boštjan Gombač, oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš.

Rumena Bužarovska (1981) je pisateljica, prevajalka in profesorica ameriške književnosti na Univerzi sv. Cirila in Metoda v Skopju. Izdala je štiri zbirke kratkih zgodb, od katerih je največji uspeh doživela prav Moj mož iz leta 2014, ki je leta 2016 izšla tudi v slovenščini pri založbi Modrijan.

Premiere predstave Moj mož na velikem odru bodo 8., 9. in 10. oktobra ob 20. uri.