Kot je povedal Boštjan Narat, ki je avtor osnovnega besedila in dramaturg uprizoritve, je bilo osnova za predstavo besedilo Industrijska družba in njena prihodnost iz 90. letih minulega stoletja. Besedilo, bolj znano kot manifest, je bilo podpisana s kratico F. C. - Freedom Club, pri čemer pa se je kmalu izkazalo, da gre za Teda Kaczynskega, ki sta ga Amerika in tudi lep kos sveta desetletje in pol pred tem poznala pod šifro Unabomber.

Osnovno besedilo za predstavo, ki sicer črpa tudi iz življenja Kaczynskega, čeprav ni biografska, je napisal sam, sledilo je kolektivno delo, pri čemer so v besedilo vključili tudi nekaj klasikov svetovne literature, od Dostojevskega in Brechta do Kundere, ter si pomagali tudi z orodji umetne inteligence. Kot je poudaril, je zelo v kontekstu predstave, da umetna inteligenca kot soustvarjalka sodeluje pri nastajanju tako samega besedila kot predstave. Kaczynski je namreč pisal o tehnologiji in o njenem razvoju, ki vedno bolj uhaja izpod nadzora, in predvsem o tem, kakšen vpliv ima to na človeško psiho in družbo.

Po besedah direktorice Slovenskega mladinskega gledališča Inge Remeta se je ideja za predstavo porodila pred približno tremi leti, ko je takrat še v Gledališču Glej k njej prišla režiserka Tatjana Peršuh. Ideja se jim je zdela izjemno zanimiva, zaradi svoje majhnosti pa so pristopili k Slovenskemu mladinskemu gledališču z idejo o koprodukciji, ki jo je takratno vodstvo sprejelo. Ustvarjanje predstave je trajalo dve leti, pri čemer so v prvem letu pripravili nekaj javnih pogovorov, poleg tega so gostili ameriškega filozofa Davida Skrbino.

Tatjana Peršuh je povedala, da je pred približno tremi leti po naključju naletela na manifest Kaczynskega ter da jo je pretreslo, kako natančno je že pred 30 leti napovedal našo realnost. Menila je, da bi bilo o tem treba javno razmisliti skozi umetniško formo gledališča. Dvoleten produkcijski model je avtorski ekipi omogočil, da so se lahko poglobili v življenje in delo Kaczynskega, zelo pomemben je bil tudi obisk Skrbine, ki se ukvarja z vprašanjem tehnologije in ki si je s Kazcynskim dopisoval ter sodeloval pri objavi njegovih knjig.

Klasični gledališki proces se je po režiserkinih besedah začel poleti, pri čemer je bil prvi del izključno študijski, ko so brali, gledali filme in ko je vsak član ekipe prispeval svoje k osnovnemu Naratovemu besedilu, ki so ga urejali in dopolnjevali. Jeseni so začeli s postavljanjem besedila na oder.

Scenografija je po besedah ustvarjalcev dokumentarni posnetek koče, v kateri je živel Kaczynski. Pomemben element v predstavi je pozavna, tako v sami scenografiji kot s svojim zvokom. Kot so pojasnili ustvarjalci, je bil namreč Kaczynski ljubiteljski pozavnist, ki je tudi v zaporu vadil pozavno.

Na odru sta ob igralcih Željku Hrsu in Vitu Weisu pozavnista Črt Pačnik in Lenart Maček. Scenograf predstave je Damir Leventić, kostumografinja Dajana Ljubičić, za oblikovanje svetlobe skrbi David Orešič, video je ustvarila Pila Rusjan v sodelovanju z Bedrock Media, lektorica je Mateja Dermelj.

Premiera bo v torek, 2. decembra, v Gledališču Glej. Ponovitve bodo tako v Gledališču Glej kot v Slovenskem mladinskem gledališču.