Stefan Jonsson uporabi tri monumentalna umetniška dela, da zgradi provokativno zgodovino ljudskega upora:
- Prisega na teniškem igrišču (1791) Jacques-Louisa Davida,
- Kristusov prihod v Bruselj leta (1889) Jamesa Ensorja in
- Tako so jo ljubili, revolucijo (1989) Alfreda Jaara
Črpajoč iz primerov iz literature, politike, filozofije in drugih umetniških del je Jonsson skrbno izdela portret, ki razkrije presenetljive vzporednice med politično reprezentacijo »ljudstva« v državi in njihovo estetsko reprezentacijo v slikarstvu. Obe jih definirata kot elite ali množice, odgovorne državljane ali jezno tolpo.
Stefan Jonsson je izredni profesor za narodnostne študije na Univerzi v Linköpingu na Švedskem. Doktoriral je leta 1997 iz literature na Univerzi Duke v ZDA. Je tudi književni kritik pri vodilnem švedskem časopisu Dagens Nyheter, pisal pa je tudi za številne švedske in mednarodne revije in zbornike, kot so Ord&Bild, Lettre International, New Left Review, boundary 2, New German Critique, Representations, Humboldt in Art Forum.
Vstop je prost.
Program Seminar sodobnih scenskih umetnosti sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Soorganizator Seminarja sodobnih scenskih umentosti je Cankarjev dom.