Ob obletnici njegovega rojstva bo drevi v Kranju pogovor z njegovim sinom Alešem Šeligo.
Rudi Šeligo velja za izvrstnega inovatorja, ki je v slovensko literaturo vpeljal ideje reizma in postopke novega romana. Med njegovimi pomembnejšimi proznimi deli so že omenjeni Izgubljeni sveženj ter Stolp, Triptih Agate Schwarzkobler, Rahel stik, Prehajanja in Demoni slavja, med dramami pa velja omeniti Lepo Vido, Svatbo, Ano, Volčji čas ljubezni, Razvezo ali sarmatsko kri in Kamenje bi zgorelo. Lani so ob 20. obletnici njegove smrti izšle njegove izbrane novele pod naslovom Ohranjeni spomin.
Šeligo se je rodil 14. maja 1935 na Sušaku pri Reki, kjer je takrat kot uradnik služboval njegov oče. Leta 1939 se je družina preselila na Jesenice, kjer je Šeligo končal osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1960 je diplomiral na ljubljanski Filozofski fakulteti iz filozofije in psihologije ter tam leta 1987 magistriral iz estetike.
Bil je sourednik Revije 57 (1957-1958) in revije Perspektive (1962-1964) ter v letih 1970 in 1971 glavni urednik revije Problemi in knjižne zbirke Znamenja pri založbi Obzorja v Mariboru (1975-1978). Ves čas je sodeloval tudi pri Novi reviji.
Šeligo je bil leta 1986 skupaj z Nikom Grafenauerjem tudi pobudnik za ustanovitev Jenkove nagrade za najboljšo pesniško zbirko.
Politično se je prvič angažiral v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je postal predsednik Društva slovenskih pisateljev (1987-1991), ki je pod njegovim vodstvom odigralo eno najpomembnejših gonilnih vlog v procesu osamosvojitve in demokratizacije Slovenije. Bil je tudi med ustanovitelji Slovenske demokratične zveze ter leta 1990 izvoljen kot njen poslanec. Med letoma 1990 in 1992 je vodil parlamentarni odbor za kulturo ter bil predsednik sveta RTV Slovenija (1990-1994).
Leta 2000 je Rudi Šeligo postal minister za kulturo v peti slovenski vladi, ki jo je vodil Andrej Bajuk. V času njegovega ministrovanja so bila sprejeta prva izhodišča za slovenski nacionalni program razvoja kulture. Med letoma 1993 in 2003 je bil tudi predsednik Borštnikovega srečanja. Leta 2001 je postal izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Umrl 22. januarja leta 2004. Od tega leta se po njem imenuje nagrada za najboljšo uprizoritev festivala Teden slovenske drame po izboru strokovne žirije, Šeligova nagrada, med drugim piše na spletni strani Fundacije Rudi Šeligo, ki deluje na področju kulture in umetnosti.
Ob obeležitvi 90. obletnice rojstva Rudija Šeliga bo v kranjski Mestni knjižnici pogovor z njegovim sinom, arhitektom Alešem Šeligom, ki ga bo vodila Petra Puhar iz omenjene knjižnice. Po napovedih bo govora tako o arhitekturi kot njegovemu očetu Rudiju Šeligu.