Jarčeva družina se je zaradi očetove uradniške službe večkrat selila in tako so prišli v Novo mesto, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. Po maturi leta 1918 je v Zagrebu vpisal študij jezikov, po ustanovitvi ljubljanske univerze pa je leto pozneje študij nadaljeval v Ljubljani, a ga ni končal.
Leta 1923 je opravil enoletni abiturientski tečaj ter vse do leta 1942 v Kreditni banki v Ljubljani delal kot bančni uradnik. Tega leta so ga med junijskim policijskim lovom v Ljubljani kot člana Osvobodilne fronte aretirali in obsodili na internacijo v Italiji, vendar so partizani vlak z ujetniki pri Verdu nad Vrhniko ustavili.
Jarc je nato odšel v partizane, kjer je na Pugledu pri Starem Logu 24. avgusta 1942 padel med roško ofenzivo. Njegovega trupla niso našli, prav tako ni znano, kje naj bi bil pokopan.
Jarc je izdal tri pesniške zbirke. Prva, Človek in noč (1927), velja za eno osrednjih del slovenskega literarnega ekspresionizma, ustvarjalnost poznejših let pa postavljajo v okvire tako imenovane nove stvarnosti. Izdal je še pesniški zbirki Novembrske pesmi (1936) in Lirika (1940).
Pisal je tudi prozo. Napisal je več kratkih zgodb in novel, med njimi so Stara zgodba (1922), Črni čarodeji (1923), Zakleti grad (1925), Pustolovec (1933), Črna roža (1934), Zakopani zakladi (1940) in Jalov dom (1941). Jarc je tudi avtor avtobiografsko-generacijskega romana Novo mesto (1932).
Med Jarčeva dramska dela spadajo Izgon iz raja (1922), Ognjeni zmaj (1923), Klic iz grobnice (1924) in nedokončani Vergerij (1927).
Založba ZRC je ob 70-letnici Jarčeve smrti leta 2012 začela izdajati Zbrana dela Mirana Jarca. Jarčev celotni literarni opus naj bi zaobjeli v skupaj osmih zvezkih in zaključni monografiji.
Po Miranu Jarcu so poimenovali ulice v Črnomlju, Novem mestu in na Dobu. Po njem se imenujeta Osnovna šola Mirana Jarca Črnomelj in Osnovna šola Mirana Jarca v Ljubljani. Po njem sta poimenovana tudi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, ki ima sedež v Domžalah, in novomeška osrednja dolenjska Knjižnica Mirana Jarca.
V spomin na Jarca so postavili dve njegovi doprsji. Stojita v novomeški Knjižnici Mirana Jarca - njegov avtor je kipar Jakob Savinšek, in v omenjeni črnomaljski osnovni šoli. Tamkajšnje Jarčevo doprsje je delo kiparja Jožefa Vrščaja.