Gledališče Glej je najstarejše neinstitucionalno gledališče v Sloveniji (in eno prvih tovrstnih gledališč v nekdanji Jugoslaviji), ki se ponaša z drznimi performansi, (na novo) premišljuje zanimive produkcijske modele, nehierarhične oblike dela v gledališču ter temelji na kolektivnem in družbeno angažiranem delu. Na podlagi Glejeve 50-letne prakse v gledališču želimo skupaj raziskati možnosti sodobnega gledališča v odnosu do kolektivnega gledališkega ustvarjanja, skupnosti in različnih oblik, ki jih koncepta kolektivnega in skupnosti lahko zaobjemata.
V času, ko se družbena in politična klima v Evropi, še posebej na njenem obrobju, vse bolj zaostruje, družbene neenakosti pa vse bolj poglabljajo, se je umetnost odzvala ne le z razkrivanjem zatiranja določenih skupin v naši družbi, temveč pogosto tudi z angažirano držo za spremembo situacije. Kakšno vlogo pri izgradnji gledaliških skupnosti ima lahko sodobno gledališče? Je to sploh njegova naloga? Kako nove politične in ekonomske okoliščine vplivajo na produkcijske modele v sodobnem gledališču?
K sodelovanju vabijo teoretike, znanstvenike, dramaturge, uprizoritvenike, raziskovalce, filozofe, sociologe in druge. Pošljite svoje predloge do 31. decembra 2019 na elektronski naslov slogi@slogi.si.
Pozitivno ocenjeni in izbrani prispevki bodo objavljeni v eni izmed prihajajočih številk revije Amfiteater.
Delovni jezik simpozija bo angleščina, slovenščina bo zagotovljena na informativni ravni.
Simpozij se bo osredotočil na naslednje tri ključne teme.
1. Kolektivi, skupnosti in nehierarhični modeli ustvarjanja
Znotraj te teme bomo na simpoziju raziskovali formacijo in transformacijo nehierarhičnih gledaliških kolektivov oziroma, z besedami enega izmed ustanoviteljev Gleja Dušana Jovanovića, gledališka plemena. Kako se v odnosu do spreminjajočih se produkcijskih razmer in ekonomske krize vzpostavljajo ter kako revolucionirajo gledališke prakse?
Fokus bo na naslednjih vprašanjih:
● Kako lahko mislimo (kot odziv na hierarhično strukturo repertoarnih gledališč, pa tudi sicer) formiranje različnih oblik nehierarhičnega v kontekstu ustvarjanja performansov, gledališkega kuriranja in oblikovanja začasnih kolektivov z emancipiranim občinstvom?
● Kakšne so metodologije in koncepti teh novih pristopov v produkciji? Kaj so njihovi izzivi in zakaj so danes relevantni?
● Kako so se ti modeli avtorskega in kolektivno naravnanega gledališča spreminjali, razvijali in dekonstruirali znotraj struktur nevladnih organizacij in javnih zavodov skozi zgodovino?
2. Zgodovina in sodobni položaj neinstitucionalnega gledališča v odnosu do institucij
Neinstitucionalna gledališča so bila tradicionalno (vsaj v Sloveniji, in Glej je eden takšnih primerov) prostor drznih eksperimentov, ostre družbene kritike, varen prostor za teme in skupnosti, odrinjene na rob družbe. V času, ko se tudi institucionalni teater vse bolj ukvarja s temi temami in uporablja podobne estetike, želijo odpreti vprašanje, kje je danes prostor neinstitucionalnega gledališča?
Fokus bo na naslednjih vprašanjih:
● Kakšna je razlika med naslavljanjem družbenih in političnih tem v gledališču ter ustvarjanjem novih produkcijskih modelov, ki korespondirajo z družbeno kritiko?
● Glede na prej opisano rekuperacijo polja neodvisnega nas zanima, kaj se je zgodilo z družbeno in gledališko percepcijo neinstitucionalnega gledališča?
● Kako se je spreminjal položaj neinstitucionalnega gledališča v strukturi gledaliških in družbenih hierarhij v zadnjih petih desetletjih?
● Je vloga neinstitucionalnih gledališč produkcija prihajajočih ustvarjalcev ali iskanje novih modelov umetniške produkcije? Je to sploh vprašanje?
● Kateri produkcijski in estetski modeli, preizkušeni na polju neodvisnega gledališča, so se prebili do širšega občinstva in v institucije?
3. Desetletje revolucij – novi gledališki modeli, sveži pristopi h gradnji občinstva in izzivi participativne umetnosti
Glede na trend hiperprodukcije v uprizoritvenih umetnostih želimo ovrednotiti razvoj zadnjih desetih let v neinstitucionalnem gledališču.
● Kako se neinstitucionalno gledališče sooča s skrbjo za neprivilegirane skupine in razvoj občinstva v tem kontekstu?
● Kako mednarodna sodelovanja vplivajo na zmožnost neinstitucionalnih gledališč, da ima njihova umetnost širši družbeni učinek?
● Kaj je vloga novih programskih elementov (denimo delo z neprivilegiranimi skupinami, gradnja občinstva itn.), ki niso primarno namenjeni profesionalni gledališki publiki?
● Kateri so dosežki participativne gradnje občinstva in kateri so njeni izzivi?
● Kakšna je povezava med zmanjševanjem sredstev in sodelovanjem v evropskih projektih? Kaj tovrstna sodelovanja prinašajo neinstitucionalnim gledališčem in lokalni uprizoritveni sceni?
● Kaj so bili ključni zasuki v repertoarjih v zadnjem desetletju? Kateri novi pristopi v sodobnem teatru so spremenili smer in prihodnost njegovega razvoja v zadnjem desetletju? Katere in kakšne so najinovativnejše prakse, ki prihajajo?
Sodelujočim kolegicam in kolegom bodo organizatorji zagotovili brezplačno hrano ter prost vstop na umetniški program konference. Za goste iz tujine je na voljo skromna štipendija, ki se dodeli ob prošnji organizatorjem ter po presoji organizacijskega sveta.
Simpozij se bo odvijal v prostorih Slovenskega gledališkega inštituta in Gledališča Glej v Ljubljani med 4. in 6. junijem 2020.
Povzetek in naslov svojega prispevka (do 250 besed) s kratkim življenjepisom v angleščini nam pošljite najpozneje do 31. decembra 2019 na elektronski naslov slogi@slogi.si. Na ta naslov se lahko obrnete tudi z morebitnimi dodatnimi vprašanji.
Najpozneje 15. januarja boste prejeli vse potrebne informacije glede simpozija in posebne številke revije Amfiteater.
Več informacij najdete na spletni strani Slovenskega gledališkega inštituta.
Kontakt:
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)
Mestni trg 17, 1000 Ljubljana, Slovenija
E slogi@slogi.si
T +386 1 241 58 00