DUM, 15. 6. 2011

POZICIJE 011 - platforma za razpravo in dialog sodobnega plesa na Koroškem

POZICIJE so koncipirane kot niz produkcij, ki potekajo vsake dve leti pod nazivom „platforma za razpravo in dialog sodobnega plesa na Koroškem“. Ustanovili sta jih Eleonore Schäfer in Andrea K. Schlehwein, ki sta tudi umetniški voditeljici (kuratorici) platforme.
:
:


Kot ustanoviteljici „pisarne za ples / gledališče / produkcijo“ promovirata plesno skupino NETZWERK AKS in se zavzemata za promocijo sodobnega plesa na Koroškem. S tovrstimi prireditvami želita nagovoriti širše občinstvo in prikazati razna stičišča med sorodnimi umetnostmi in s tem zbuditi zanimanje za sodobno plesno umetnost. Obuditi želita željo pri gledalcih, da si ustvarijo svojo sliko in zavzamejo lastno stališče. Oseba lahko zavzame lastno „stališče“ le, če ji je predmet za katerega gre znan in viden - ples na Koroškem pa še vedno ni dovolj viden - poznan.

Da lahko zaznavamo sodobni ples v njegovi popolni, dandanašnji razširjeni obliki, da spoznavamo njegovo estetsko barvitost in vso raznolikost vsebinskih tém in številne, čedalje pogostejše čezmejne pristope in telesne osnutke, je treba ustvarjati platformo, na kateri lahko prikažemo več kot eno produkcijo in več kot eno koreografsko pisavo. Moja filozofija temelji na tem, da z dejavnostmi iščemo pot do razširjene razprave v teh kategorijah in jih korak za korakom približujemo javnosti. Da bi umetnostna zvrst kot je ples, ki na Koroškem še ni popolnoma etabliran standard neodvisne kulture , imela možnost rasti, je nujno potrebno vabiti tuje goste. S tem lahko posredujemo nekakšno slutnjo opisane raznolikosti in barvitosti.“
(Iz: K. Schlehwein k vprašanju „Zakaj razdeliti sredstva?“, Köln, v novembru 2010)

Leta 2009 so POZICIJE potekale pod geslom: „kratko, jedrnato, nagrajeno“, letošnje tri izbrane produkcije pa nas popeljejo na drugo pot. Produkcije Mateje Bučar, Anne Konjetzky, Carlosa Osatinskega in Fernanda Nicolása Pellicciollija niso izvlečki ali osnutki, marveč so zase zaokrožena dela, ki lahko tudi delujejo kot inštalacije in se prepletajo z vizualno umetnostjo.

Skupna jim je tematizacija:
- „Prebivališče telo”
- omejitev, izključitev, razmejitev,
- telo in prostor,
- postopek samozavedanja telesa v prostoru..,
ki so osrednje ideje vseh izvrstnih del, od katerih je bilo delo Bučarjeve in Konjetzky mogoče videti že na pomembnih sodobnih festivalih, pri Osatinskem in Pelliccioliju pa gre za dolg delovni proces, ki se dogaja pred očmi javnosti; Njuni deli bosta doživeli krstno predstavitev v okviru POZICIJ 011.

Mateja Bučar postavi pod vprašaj prostor odra samega v smislu kreativnega življenjskega prostora plesalca, sama pa zapusti oder, tako da fizično ni več prisotna na odru, pač pa ostane le še njena podoba - plesoča senca na svetlih stenah dvorane. K vsemu skupaj pa dodaja še filozofsko in rahlo ironično potezo, ki se poigra s situacijo, ko na policah trgovine ne moreš več kupiti nečesa kar trenutno ni na zalogi in svojo umetniško zamisel naslovi „Sorry Out of Ideas“. Namerna navidezna odsotnost kreativne ideje, ki je tu sprožillec umetniškega ustvarjanja omogoča, da odsotnost ideje doživljamo sredi praznega prostora kot živo in prisotno.

V plesni inštalaciji Anne Konjetzky, z naslovom „Abdrücke“(Odtisi) plesalka izkuša radikalne omejitve, medtem ko je v stekleni izložbi izpostavljena radovednim očem gledalcev- voajeristov, oblečena le v spodnje perilo. Figurativni zvok intenzivnega dihanja poteka istočasno s pomnoževanjem ženskega telesa s pomočjo projekcij v prostoru, ki le še dodatno poudarijo neusmiljeno izpostavljenost plesalke. Telo kot prostor vpisovanja in preverjanja lastne eksistence znotraj plesa tu sploh ni mogoče, zato plesalka preide k risanju in pisanju in skozi tovrstno osredotočenje najde „jaz“, prav preko razmejitve, ki jo vzpostavi z “izpostavljanjem blaga”.

Osatinsky in Peliccioli v produkciji „Intermedios“, delo postavita na klasični oder, ki je oblikovan in urejen v strogo prostorsko arhitekturo v obliki diagonalnih vrvic, ki so postavljene na različnih višinah. Prostorska omejitev služi definiciji območij, zagotovljenih s pomočjo razmejitev in „ vmesnih prostorov“, kar omogoča, da lahko čustveno in arhitekturno doživljamo različne prostore. Telo kot kraj spomina in telo kot kraj plesa se spojita v abstraktnem prostoru, kjer sta zopet omogočena tako spoznanje kot identifikacija.

***
NETZWERK AKS (MREŽA AKS)
je profesionalna skupina za sodobni ples, ki ni stacionarna ali ustaljena na določenem kraju. Čisto nasprotno se mreža izoblikuje zmeraj tam, kjer že obstaja infrastruktura ali se lahko razvija in na ta način omogoča realizacijo umetniških produkcij. Trenutno skupina deluje v prostorih “dépendance stift millstatt” (“dépendance” v samostanu Millstatt, Koroška), v katerih potekajo multidisciplinarna srečanja za raziskovanje sodobnega plesa in sprožitev dialoga z drugačnimi oblikami umetnosti. NETZWERK AKS (MREŽA AKS)je znamka sodobne, umetniške platforme, ki sledi ideji nomadskega bivanja. Konkretno gre za to, da se ustvari odprt prostor za individualno delo, tako da se lahko sprožijo lastni in tuji umetniški postopki na profesionalnem nivoju. NETZWERK AKS/ MREŽA AKS vključuje različne mednarodno priznane umetnike.

***
PROGRAM
19. junij 2011, ob 10.uri v MMKK, Burggasse 8/Domgasse, Celovec
SORRY OUT OF IDEAS/ plesna inštalacija
Mateja Bučar (SLO), Vadim Fishkin (SLO)

Umetniški zajtrk & predavanje dr. Roberta Pfallerja (Dunaj) v sodelovanju z Muzejem moderne umetnosti Koroške (Museum Moderner Kunst Kärnten - MMKK)               

3. julij 2011, ob 10.uri, MMKK, Burggasse 8/Domgasse, Celovec
ABDRüCKE / plesna inštalacija
Anna Konjetzky / Sahra Huby (D / F)

Umetniški zajtrk  & predavanje v sodelovanju z  Muzejem moderne umetnosti Koroške (Museum Moderner Kunst Kärnten - MMKK)
               
28. oktober 2011 in 29. oktober 2011, ob 20.uri v THEATER HALLE 11, Messeplatz 1 /11, Celovec
INTERMEDIOS / premiera plesne produkcije dveh umetnikov NETZWERK-AKS
Carlos Osatinsky (ARG) / Fernando Nicolás Pelliccioli (ARG)

vstopnice & informacije:
www.netzwerk-aks.dance-germany.org
DUM, 5. 3. 2010
Premiera: Bila bi palma