Glavne spremembe, ki bodo tudi najbolj obsežne vse od sprejetja zakona pred dobrimi 20 leti, je uvodoma predstavila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Po njenih besedah so prepoznali šest sklopov, ki potrebujejo posodobitve. Nanašajo se na upravljanje in financiranje javnih zavodov, javno kulturno infrastrukturo in investicijske projekte, pogoje za delo samozaposlenih v kulturi, delovanje nevladnih organizacij, konceptualni okvir javnega interesa za kulturo in na samo kulturno politiko.

Pri javnih zavodih so predvideli dvoletno financiranje, ker se na dve leti sprejema tudi državni proračun, prisluhnili težavam nekaterih poklicev, kot so plesalci, in zanje predvideli prekvalifikacijo, ter na novo opredelili samozaposlene, da se jih ne bi enačilo s samostojnimi podjetniki, in jih preimenovali v samostojne kulturne delavce. Na tem področju je predvidenih tudi največ sprememb, vključno s karierno dinamiko in bolniškim nadomestilom, je naštela ministrica.

Kulturni delavec Simon Kardum, režiser in scenarist Blaž Završnik ter predsednik društva Asociacija Uroš Veber so predvidene spremembe pretežno pozdravili. Tako Završnik kot Veber sta pohvalila zlasti del o samozaposlenih, ki je bil dolga leta zanemarjen.

Kardum je denimo podvomil v novo transdiciplinarno področje, ki ga uvaja novela, čeprav se je strinjal, da zaradi sprememb načinov ustvarjanja v kulturi zakon potrebuje terminološko osvežitev. Podvomil je tudi v načrtovano dvoletno financiranje javnih zavodov, saj po njegovem mnenju obstaja dovolj varovalk, da bi ti z državo lahko še naprej sklepali večletne pogodbe, praviloma tri- do petletne.

Spremembe na področju samozaposlenih, ki naj bi po novem omogočale lažje prehajanje med statusom in zaposlitvijo, pa je označil kot nekaj, kar lahko odraža pogum države. Če bi ta primaknila 100 odstotkov za cenzus, bi to znašalo približno šest milijonov evrov proračuna za kulturo na letni ravni, s tem pa bi odpadla vsa vprašanja, povezana s karierno dinamiko, je ocenil. Kot je pojasnila ministrica, so na tem področju izhajali iz stališča, da bi bili postopki za samozaposlene čim bolj enostavni.

V razpravi z občinstvom se je med drugim odprlo vprašanje strategij za kulturo na občinski ravni. Če so te predvidene v mestnih občinah, pa preostalih 200 občin k temu niti ni zavezanih. Ob tem na težave trčijo nevladne organizacije. Kot je povedala Sanja Popov Leban iz zveze Mink Tolmin, imajo kljub statusu društva v javnem interesu težave s prepoznavanjem pri lokalnih odločevalcih. Da bi se nevladniki povezovali na regionalni ravni, pa po njenih besedah ni rešitev, ker so kot izvajalci programa "teritorialno zelo ločeni".