Peter Musevski se je rodil v Ljubljani 12. junija 1965. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je končal študij dramske igre v letniku Janeza Hočevarja z uprizoritvijo Višnjev vrt junija 1993.
Kmalu po končanem študiju se je zaposlil v PDG Nova Gorica, današnjem SNG Nova Gorica, kjer je delal od 1995 do 2003. Že v tem obdobju se je uveljavil kot izrazito karakterni igralec v zelo raznolikem repertoarnem izboru od slovenske in svetovne klasike do sodobne dramatike. Nase je opozoril predvsem z realistično igro, minimalističnimi izraznimi sredstvi in izredno subtilnim iskanjem razlogov za nehanja in dejanja "malih", "obrobnih" ljudi.
Nato je leta 2003 nadaljeval svoje gledališko ustvarjanje v Prešernovem gledališču v Kranju, kjer je nazadnje nastopal v petih uprizoritvah, med drugim v slovenski krstni uprizoritvi sodobne drame Teror nemškega avtorja Ferdinanda von Schiracha v režiji Eduarda Milerja in Strahovih Henrika Ibsena v režiji Igorja Vuka Torbice.
Od vsega začetka je bil prisoten tudi na slovenskih filmskih platnih in televizijskem ekranu, igral je v številnih filmih, ki so prejeli nagrade na najpomembnejših svetovnih festivalih. Njegova filmska pot je štela več kot 20 filmov različnih slovenskih režiserjev. Najpogosteje je sodeloval z Damjanom Kozoletom in Vinkom Möderndorferjem. S prvim pri filmih Stereotip, Rezervni deli, Delo osvobaja, Za vedno in Slovenka, z drugim pri filmih Predmestje, En dan resnice, Pokrajina št. 2, Inferno in Zastoj. Leta 2001 je nastopil tudi v prvem celovečercu Jana Cvitkoviča Kruh in mleko, ki je bil med drugim slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja, na mednarodnem filmskem festivala v Benetkah pa je prejel zlatega leva prihodnosti.
Za gledališko ustvarjanje je prejel nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za igralske dosežke za vlogi: Ojdipusa, tebanskega kralja v Sofoklesovem Kralju Ojdipusu in Chancea v Gospodu Chanceu Jerzya Kosinskega (2006), nagrado Sklada Staneta Severja (2007) za igralske stvaritve: Točaja/Hudiča v Strniševih Žabah, Richarda v predstavi Podeželje Martina Crimpa in Miklavža v Flisarjevem Akvariju, nagrado Prešernovega sklada za vrhunske umetniške presežke zadnjih pet let za gledališke vloge: Norca v Shakespearovem Kralju Learu, Jeana v Strindbergovi Gospodični Juliji, Jorgena Tesmana v Ibsenovi Heddi Gabler in Oswalda Koglerja v Prečkanju avtoceste ali Zgodbi o zlati ribici ter za filmske vloge: soseda v filmu Za vedno, poslovneža Viktorja v filmu Jaz sem iz Titovega Velesa in Edija v filmu Slovenka (2010) in Borštnikovo nagrado za igro za skupinsko kreacijo v predstavi Tadeusza Słobodzianeka Naš razred (2018).
Kot je pisalo v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, "z radostjo igranja in ustvarjanja vlog, ko v sebi išče različne podobe in razgalja svojo dušo, svoj um in srce ter s poglobljenimi in izostrenimi pogledi dramskega ali filmskega lika, pa naj bo to Ojdip ali Kralj Lear, Norec, Sosed ali Edi, do potankosti razpira svoja občutja, razveseljuje občinstvo, ki s spremljanjem življenjskih zgodb uprizorjenih likov z njimi sočustvuje, sodoživlja njihove usode. To lahko pri občinstvu doseže le velik igralec, kakršen je Musevski".
"Do sebe je neprizanesljiv, človeško razgaljen v vsaki igralski upodobitvi posebej.(...) Prav tisto, kar v svojih igralskih kreacijah zamolči, in način, kako zamolči, je resnica, podobna oni, ko spregovori. Preprosto začuti vrhunske umetniške presežke: skromnost, človeško toplino, srečo," je v utemeljitvi še zapisala Mojca Kreft.