Po opravljeni maturi na celjski gimnaziji v letih 1948 do 1952 študiral dramaturgijo na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, po študiju je bil dve sezoni dramaturg v kranjskem Prešernovem gledališču, nato je pet let delal v Študijski knjižnici v Celju, potem pa se je kot dramaturg zaposlil v SLG Celje in ostal tam do upokojitve leta 1990.
Posvečal se je gledališki publicistiki, prevajanju gledaliških besedil, urejanju gledaliških listov in praktični dramaturgiji. V prvi vrsti pa je bil dramatik. Najprej je pisal realistične drame, v katerih je problematiziral (malo)meščansko okolje v povojni družbi z vidika posamične intimne usode, pozneje je za prikazovanje pridobitniškega potrošniškega sveta uporabljal modernejši odrski izraz. Že v 80. letih je zanj značilen premik k absurdno groteskni in s prevladujočo ironijo zaznamovani gledališki konverzaciji. Napisal ali priredil je tudi številne igre za mladino in otroke. O svoji medvojni usodi po sili nemškega vojaka je objavil avtobiografsko spominsko pričevanje Otok Walcheren.