7. festival kulturno-umetnostne vzgoje, ki je vse od 24. januarja razveseljeval otroke s svojimi brezplačnimi prireditvami, je potekal v znamenju arhitekture in oblikovanja. Večina prireditev v muzejih, galerijah, knjižnicah, gledaliških, plesnih, glasbenih in filmskih dvoranah je bila tako posvečena prav omenjenima temama.

Letošnje Bobre, katerih prirediteljica je Mestna občina Ljubljana, izvršni producent pa Slovensko mladinsko gledališče, je pripravilo kar dvainšestdeset kulturnih zavodov in skupin, ki ustvarjajo v Ljubljani, prireditve pa so potekale na štiriinpetdesetih prizoriščih v prestolnici, na katerih so otroci lahko obiskali več kot sto osemdeset prireditev (dvainšestdeset gledaliških, plesnih in glasbenih predstav, štirinajst filmov in kar sto osem delavnic, razstav in vodenih ogledov). Vstopnice za gledališke, glasbene, filmske in plesne predstave so (pred pričetkom festivala jih je bilo na voljo 15.558), tako kot vsa leta doslej, pošle v nekaj urah. Zaradi velikega zanimanja predvsem za prireditve, namenjene najmlajšim, je Mestna občina Ljubljana po pričetku festivala omogočila dodatne štiri predstave, za katere je bilo na voljo 578 vstopnic.

Otroci in njihovi starši so si lahko ogledali vrsto zanimivih gledaliških, glasbenih, plesnih in filmskih predstav, med drugim tudi opero, ki je bila v letošnjem programu novost. Ne le predstave, tudi številne delavnice, ki jim je bila v letošnjemu programu namenjena posebna pozornost, so bile prav tako zapolnjene do zadnjih kotičkov. Mlajši so zlasti uživali na delavnicah, ki so gradile na raziskovanju skritih kotičkov in spoznavanju sveta z vsemi čutili, starejše pa so najbolj pritegnile tiste, na katerih so lahko kaj ustvarili, še posebej, če so se ob tem srečali z novimi postopki in orodji.

Odvijale so se v Mestni knjižnici Ljubljana in vseh njenih podružnicah, Muzeju in galerijah mesta Ljubljana, Pionirskem domu, na Ljubljanskem gradu, v Družinskem centru Mala ulica, v Slovenskem gledališkem inštitutu, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, Muzeju sodobne umetnosti, Etnografskem muzeju, RogLabu, galeriji Alkatraz, Ljudmili ter drugih zavodih in inštitucijah. Na njih so otroci spoznavali Plečnikovo in Vurnikovo zapuščino, značilnosti srednjeveškega mesta, arhitekturo današnje Ljubljane, gradili hiše, se seznanili z modernimi tiskarskimi tehnikami, se srečali s sodobno umetnostjo, ustvarjali iz reciklažnega materiala, pa tudi z gibom, tipom in drugimi čutili raziskovali prostor in se sprehodili po zaodrjih in ostalih skritih kotičkih gledališč.

Na delavnicah in ostalih prireditvah je bil v letošnjem programu poudarek predvsem na spodbujanju ustvarjalnosti, interaktivnosti ter izkustvu. Organizatorji so tako želeli spodbuditi mlade, da bi svet, v katerem živijo, raziskovali in sprejemali z vsemi čutili. Med festivalskimi dejavnostmi so bile v ospredju tiste, ki so jih otroci soustvarjali. Tak je bil že otvoritveni dogodek, na katerem so mladi udeleženci bobru zgradili hiško. Na predstavi Huda Mravljica so zaplesali na odru, v prestavi Marko repa in skače zarepali skupaj s Trkajem, zaigrali na številne doma narejene inštrumente s Samom Kutinom in Ano Kravanja v Smetiščnem orkestru, se naučili nekaj plesnih korakov in skupaj s poklicnimi plesalci zaplesali na odru Centra kulture Španski borci ...

Tudi zaključna slovesnost bo letos nekaj posebnega, saj bodo glasbeniki na odru (Boštjan Gombač, Janez Dovč in Goran Krmac) v vlogi dirigentov, zaigrali pa bodo kar otroci sami. To seveda ne bo mogoče brez inštrumentov, preprostih ropotulj, ki jih morajo izdelati sami in jih ob vstopnici prinesti s seboj na prireditev, saj vstop v dvorano drugače ne bo mogoč.

Novost letošnjega festivala Bobri je bil tudi projekt Ljubljana – kje živim?, s katerim  so organizatorji želeli izvedeti, kako Ljubljano in svojo najbližjo okolico vidijo, občutijo in doživljajo njeni mladi prebivalci ter v kakšnem mestu bi si želeli živeti v prihodnje. Nosilec projekta je Slovensko mladinsko gledališče, nastal pa je v sodelovanju z Igrivo arhitekturo in Centrom arhitekture oz. Zavodom za razvoj prostorske kulture. Rezultati projekta bodo v obliki videoprojekcije predstavljeni na zaključni slovesnosti festivala; z njimi pa bomo seznanili tudi pristojne službe, ki v Ljubljani skrbijo za urejanje okolja in prostora.

Bobri rastejo in vsako leto prinesejo kaj novega. Organizatorji že snujejo nove ideje, s katerimi bodo razveseljevali otroke tudi v prihodnje.