"Prah govori o žalovanju (in posledicah) dveh katastrof: osebne katastrofe izgube bližnjega in globalne ekološke katastrofe. Žalovanje je dvojno, nad izgubljenim bližnjim in nad svetom zunaj nas. Prah je tako anksiozna prozna kronika naših največjih strahov pred izgubo," so sporočili iz ustvarjalne ekipe.
Pri besedilu jim je kot predloga služila drama Harolda Pinterja V prah se povrneš, ki se ukvarja s fenomenologijo travme in njenimi verbalnimi emanacijami. Pinterjev svet je nestabilen, mutirajoč in fragmentaren in tako primerno izhodišče o času, ki je skoraj sedaj, ki je nekaj trenutkov pred sedaj.
Kakšen bi lahko bil svet, ki ga zaznamuje kruta bolečina katastrofe, je eno od vprašanj, ki se zastavlja ob tem. Kot so zapisali ustvarjalci, se v predstavi ne osredotočajo na izvor ali specifičnost okoliščin, ki do katastrofe pripeljejo, ampak na čas potem, ko nastopi poskus normalizacije, čeprav je posledica katastrofe vedno sprememba.
Projekt je nastal kot drugi del neuradne trilogije igralcev Polone Juh in Saše Tabakovića, da bi zunaj institucionalnih okvirjev in omejitev v gledališče vnesli neznane ali negledališke kontekste. Prvi del trilogije je bila uprizoritev V agoniji v Vili Zlatici.
Mahkovic je tudi dramaturginja predstave, v ustvarjalni ekipi pa je še Jan Krmelj kot avtor glasbe. Producentka je Mija Špiler.