V zadnji številki 11-12/2025 so predstavili zgodovino revije, ki so jo v preteklosti med drugim urejali Bruno Hartman (1967-1969), Janez Rotar (1970-1971) in Vili Vuk (1980-1983). Od leta 1994 je nosila podnaslov Revija za kulturo in družbo, objavljala in vzpodbujala pa je kritično misel s področja različnih umetnosti, humanistike in družboslovja.
Emica Antončič je vodila Dialoge 32 let. Ko opisuje vzroke za prenehanje izhajanja tega medija, navaja kot prvi vzrok svojo upokojitev. "Pred dvema letoma in pol sem naredila vse, da bi omogočila legalen prehod Dialogov k novemu izdajatelju, vendar se je kar hitro pokazala težava, da delujoče organizacije, ki bi bila sposobna prevzeti tak profesionalen program, kot so Dialogi postali v zadnjih treh desetletjih, v mestu Maribor preprosto ni. Predvsem pa ni niti minimalne skupine mladih intelektualcev, ki bi bila voljna in bi jo zanimalo ustvarjanje kritičnega medija," pojasnjuje.
To je po njenih ocenah posledica tako splošnega razvoja neoliberalne družbe - deintelektualizacije, zamiranja kritike in kritičnega mišljenja, splošnega potrošniškega poneumljanja, individualizma in nezanimanja za skupnostne zadeve - kot trenutnega stanja duha v Mariboru, "ki ima dolgo tradicijo pomanjkanja humanistične inteligence in negativne kadrovske selekcije in ki v zadnjem obdobju dobiva neke nove poteze v obliki mreženja interesnih skupin, malega biznisa in politike".
Bralstva sicer ni manjkalo. "Predvsem v novejšem obdobju smo dokazovali, da smo v tako imenovanem javnem interesu, saj smo povečevali število naročnikov. Tu ne gre za neke velike številke, ker izhajamo v 400 izvodih, ampak vendarle je v času, ko tiskanim množičnim medijem padajo naklade, del javnosti, ki ga zanima takšen kritičen intelektualni medij, postal pozoren na nas. Predvsem pa so bile posamezne tematske številke, ki so pritegovale večje število bralcev in kupcev," je pojasnila Emica Antončič.
Naročniško bazo so sestavljale knjižnice in različne kulturne ustanove. "Pa seveda tudi posamezniki in prav v tem sektorju smo v zadnjem letu dobivali nove naročnike. Zato si ne bi upala trditi, da je interes zamrl. Prej nasprotno. Je pa trajalo dolga desetletja, da smo se izvili iz neke klasične podobe o Dialogih kot mariborski literarni reviji. Po drugi strani je pa res, da prostor postaja nenaklonjen zahtevnejšim medijem nasploh. Tudi ni več mladih intelektualcev, ki bi jih zanimalo ustvarjanje takšnega kritičnega medija. Sami veste, da so že zdavnaj propadli študentski časopisi kot Tribuna in Katedra," pravi sogovornica.
Ključen razlog za prenehanje Dialogov leži v deležu sofinanciranja s strani občine, ki se je od leta 2012 stalno zniževal. "Ko sem leta 1994 prevzela Dialoge, je polovico prispevala država, polovico občina. Postopoma je občinski delež padel na 25 odstotkov, subvencija Javne agencije za knjigo pa po pravilih ne sme presegati 70 odstotkov vrednosti celotnega programa, zato ni bilo več prostora za razvoj," je povedala.
"Če mesto revije ni pripravljeno sofinancirati v meri, ki omogoča dostojno preživetje, to pač pomeni, da je noče in je ne bo imelo. Ljubiteljsko revijo pa lahko ustvari kdorkoli in kadarkoli," poudarja.
Nasploh je za slovenski kulturni prostor zadnjega obdobja po ocenah Emice Antončič značilno, da se organizacije in programi, ki so orali ledino slovenske neodvisne kulture in tudi civilne družbe v devetdesetih, umikajo. "Preprosto zato, ker njihov sistematičen in poglobljen način dela ne more več stopiti v korak s strahotno hiperprodukcijo, ki daje ogromno površnih, hitrih, nedodelanih kulturnih produktov, ustvarjenih v brezobzirnem boju za javna sredstva," meni.
Pod okriljem Društva za razvoj humanistike je sicer konec lanskega leta v Mariboru začela izhajati revija Dialog!, ki po navedbah glavne in odgovorne urednice Petre Kolmančič "želi zapolniti praznino, ki bi nastala s prenehanjem izhajanja revije Dialogi". Opisuje jo kot revijo za literaturo in humanistiko, prva in druga demo številka pa prinašata izbor poezije, proze, prevodov, leposlovja za otroke in mlade, esejistike, mlade literature, kritike in humanistike. Emica Antončič poudarja, da v tem primeru ne gre za ne po konceptu ne pravno formalno naslednico Dialogov.