Kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Nemec, ki podpisuje tudi režijo, sta se z Valentijem v predstavi ukvarjala z nekaterimi potezami slovenskega nacionalnega značaja, s tem, kako smo Slovenci navajeni videti sebe. Sta pa slovenski nacionalni značaj skušala prikazati bolj svetlo, kot smo sicer vajeni.

Preko člankov v Slovencu in Slovenskem narodu sta se seznanila z dogodki v letih 1912, 1913 in 1914, ki so jima po Nemčevih besedah ponudili možnost preizpraševanja današnjega časa. Ignacij Borštnik, ki je osrednji lik v predstavi, danes predstavlja mit. "O njem ne vemo veliko, zato je lahko postal mit, postal funkcija, na funkcijo pa je mogoče aplicirati marsikaj," je dejal Nermec in dodal, da sta sama želela predvsem odkriti, kje se za tem mitom skriva človek.

Zgodba predstave se dogaja v času poglabljajoče se finančne krize, pretvarjanja, plenjenja, strankarskih afer brez epilogov, vsesplošne odtujenosti, ko manjka osnovnih človeških vrednot. V želji po rešitvi krize na mesto ravnatelja za dramsko gledališče nastavijo gospoda B., velikana slovenskega gledališča, ki je zadnjih 18 let deloval v Zagrebu. Prejme podporo gledališke komisije, mesta in občine, boj za ravnateljsko mesto pa se s tem šele začne.

Nenehno se namreč vmešava bivši ravnatelj gospod G., ki je deželno gledališče leta vodil finančno uspešno, a umetniško vprašljivo, ter gospoda B. javno oblati kot erotomana in alkoholika. Izkaže se, da podoba igralca velikana ni brezmadežna. Razvije se svojevrstna drama, v kateri se politično prepleta z intimnim, in gospoda B., nagnjenega k čudaštvom in samotarstvu, potegne v vihar domišljije. V samoti svoje pisarne se vedno bolj spopada s težo svoje preteklosti in vedno manj z reševanjem gledališke krize, so vsebino predstave povzeli v gledališču.

Vlogo Borštnika je prevzel Gregor Bakovič, v predstavi pa igrajo še Maja Sever, Veronika Drolc, Alojz Svete, Rok Vihar, Miranda Trnjanin, Boris Mihalj in Zvone Hribar. Valenti je tudi dramaturg predstave, kostumografinja je Bjanka Adžić Ursulov, scenografinja Petra Veber, skladatelj Teo Collori, koreografinja Leja Jurišić.

Premiero Hotel Modra opica spremlja razstava o življenju in delu Ignacija Borštnika. Na stopnišču in v foyerju Male drame jo je postavil Slovenski gledališki inštitut, njena avtorja sta Ivo Svetina, nekdanji direktor Slovenskega gledališkega muzeja, in teatrologinja Mojca Kreft, oblikoval pa jo je preminuli Jurij Kocbek. Kot pojasnjuje Ivo Svetina, je razstava nastala leta 2008, ob 150-letnici rojstva Ignacija Borštnika in pred 90-letnico njegove smrti. »Razstava prikazuje njegovo življenje predvsem dokumentarno, pri tem pa odpira vprašanja, pomembna za slovenstvo v celoti in za razumevanje nas samih prek izbrane dramatike. Ravno to je poglavitni namen razstave – da prikaže, kako se Borštnik kot igralec, ravnatelj gledališča in tudi pesnik vzpostavi ravno v trenutku, ko se pri Slovencih začenja prebujati svojevrstna narodna zavednost in drža. Pri vsem tem pa sta odlikovala Ignacija Borštnika ravno talent za igralstvo in glas, s katerima je postavil temelje za slovensko naturalistično in realistično gledališče.« Kot pravi Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta, je gostovanje razstave v Drami in drugje dokaz, da je Borštnik še vedno izjemno pomemben za naš prostor. »Borštnik ustvarja vidnost ne le gledališču samemu, temveč tudi slovenstvu.

Premiera in odprtje razstave bosta ob 20. uri.