Janez Mejač je v slovenskem baletnem oziroma plesnem prostoru deloval ne le kot plesalec, pedagog in umetniški vodja, ampak tudi kot režiser in koreograf. Član ljubljanskega Baleta je postal leta 1954, pred tem je končal Srednjo baletno šolo. V svoji karieri je oblikoval 84 solističnih baletnih vlog ter postavil 62 koreografij v dramskih gledališčih in operi. Ljubljanski balet je vodil v letih od 1981-1984 in 1995-1998.
V Mokronogu rojenega Mejača je z baletno umetnostjo najprej spoznavala ruska pedagoginja Nadežda Murašova, kmalu zatem se je srečal z umetniškim parom Pio in Pinom Mlakarjem. Solistične vloge je začel oblikovati v baletih Triptihon, Naše ljubljeno mesto, Pepelka, Bahčisarajska fontana, Othello, Ognjena ptica in drugih. Leta 1970 je postal prvi solist ljubljanskega baleta in je dobri dve desetletji predstavljal vodilni steber v slovenskem baletnem prostoru.
Poleg tega je med letoma 1971 in 1973 organiziral več kot 70 baletnih koncertov po Sloveniji in v zamejstvu. Zaplesal je v 80 televizijskih oddajah in pripravil koreografije za okoli 20 televizijskih projektov. V okviru Slovenskega stalnega gledališča v Trstu je 20 let vodil baletno izobraževanje za mlade. Od leta 1974 je deloval tudi kot koreograf v dramskih gledališčih.
Tudi po upokojitvi leta 1987 je še ostal zavezan plesni umetnosti, med drugim je predaval odrski gib in zgodovinske plese na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Leta 1973 mu je ministrstvo za kulturo podelilo naziv vrhunski umetnik, dve leti kasneje je prejel nagrado Prešernovega sklada za vlogo Razuzdanca v baletu Razuzdančeva usoda. Leta 2011 je prejel nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo, leta 2018 pa še Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
V utemeljitvi velike Prešernove nagrade je tedaj pisalo, da se je Mejač baletu razdajal z dušo in srcem, "tudi z vso energijo, ki jo je glede na svoj obsežni opus imel v izobilju".
Ob letošnjem jubileju je njegovo življenje izšlo popisano v avtobiografiji Od blata do baleta, saj ga je pot, kot piše v najavi knjige, vodila "od pastirja do princa odrskih desk".