Škofjeloški pasijon, ki ga je kapucinski redovnik Romuald Marušič (1676-1748) napisal v starološkem narečju med letoma 1715 in 1727, je bil vzpostavljen iz verskih ozirov, da so se ljudje bolj živo spominjali Kristusove smrti na križu in njegovega vstajenja, je pojasnil kapucinski pater Benedik, ki je bil doslej v strokovnih odborih za pripravo Škofjeloškega pasijona. Kot je dodal, je najpomembneje, da gre za vabilo ljudem k spreobrnjenju, da bi postali drugačni.
Pomembno je tudi, da je pater Romuald dal težo domačemu jeziku in k sodelovanju v pasijonu privabil številne domačine s širšega območja Škofje Loke, obeh dolin Sore in do Stražišča. Po besedah patra Benedika je že v prvih izvedbah sodelovalo 250 ljudi ali več. Zelo pomembno je tudi, da je delo zapisano.
Glede pomena ohranjanja Škofjeloškega pasijona je pater Benedik povedal, da je prav, da se zavedamo bogastva naše kulture. "To je podoba slovenske vernosti izpred nekaj stoletij, ljudje so tudi na tak način izražali svojo vero. Obenem je to tudi kultura. Ta pasijon je tudi dejanje kulture, ljudje so se morali besedila naučiti na pamet, morali so se naučiti na pamet igre, tako da tudi zgodovina slovenske drame sega do pasijona."
Dodal je, da gre za prve otipljive znake oz. elemente slovenske drame, čeprav imamo pred tem tudi že pasijon v Ljubljani in jezuitske igre. Tu imamo besedilo in zraven režijske opombe, tako da strokovnjaki, ki se ukvarjajo z dramo, Škofjeloški pasijon cenijo tudi po tej plati.
Vpis na seznam Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) bo po mnenju patra Benedika morda povečal obisk Škofjeloškega pasijona. "To je eden od elementov, ki lahko privablja tujce v našo deželo in nam pokaže, da smo Slovenci konec koncev vedno bili kulturen narod, na ravni kulture drugih evropskih narodov," je menil. Po njegovem je koristno že dolgoletno sodelovanje s pasijonskimi mesti v evropskem prostoru.
V Škofji Loki so bile vsakoletne uprizoritve baročnega pasijona od začetka 18. stoletja do leta 1768. V letih 1999, 2000, 2009 in 2015 so škofjeloške ulice in trgi znova postali prizorišče pasijonske procesije, ki velja za največjo gledališko predstavo na prostem v Sloveniji. Zadnje štiri uprizoritve si je ogledalo skupno več kot 100.000 obiskovalcev.
Peta uprizoritev Škofjeloškega pasijona bo po napovedih leta 2021. Po besedah patra Benedika se priprave nanjo še niso zares začele, najprej mora občina Škofja Loka sprožiti celoten postopek, za začetek z ustanovitvijo strokovnega odbora.