Elza Budau je odlikovanje prejela za izjemen ustvarjalen opus poezije, šansonov in popevk. V utemeljitvi so jo označili za prvo pesniško ime slovenske popevke in šansonov. Na pot avtorice besedil uglasbenih pesmi je stopila s prevodom pesmi Laura, ki jo je v angleščini pel Frank Sinatra. Napisala je več kot tisoč besedil za popevke, šansone in tudi narodnozabavne pesmi, kar jo uvršča med najbolj plodovite avtorje.
Njene pesmi generacije Slovenk in Slovencev prepevajo še danes, med njimi so znamenita Poletna noč, pa tudi Nasmeh poletnih dni, Ti si moja ljubezen, S teboj, Pegasto dekle, Sto majhnih nežnosti, Brez besed in Samo nasmeh je bolj grenak.
V zgodovino festivala Slovenska popevka je zapisana kot avtorica z največ besedili za pesmi, ki so bile uvrščene v program in ji tako ali drugače skoraj vedno prinesle zmago bodisi žirije ali občinstva. "Njena besedila skupaj z melodijami največjih slovenskih skladateljev tako imenovanih lahkih not ustvarjajo umetnine, ki so preživele desetletja in so danes del zakladnice narodovega spomina," navaja utemeljitev. Za ustvarjalni opus je med drugim prejela Ježkovo nagrado za življenjsko delo leta 2007.
Cluga je Pahor odlikoval za izjemne umetniške dosežke na področju baletne in koreografske ustvarjalnosti. Clug se je rodil v Romuniji, njegova prva leta v Sloveniji pa je zaznamovalo umetniško sodelovanje z režiserjem Tomažem Pandurjem, s katerim sta pred koncem 90. let prejšnjega stoletja Maribor postavila v soj žarometov plesnih in gledaliških presežkov.
Kot obetaven koreograf se je leta 1995 predstavil na večeru novih baletnih koreografij na glasbo slovenskih skladateljev, sledil je Babilon leta 1996, prelomen uspeh pa je dosegel leta 1998 s celovečernim koreografskim prvencem Tango, ki ga je ustvaril s soplesalko Valentino Turcu. Solistična točka iz te predstave, imenovana Blind Tango (Slepi tango), je bila kot najboljša sodobna koreografija nagrajena na številnih mednarodnih tekmovanjih.
Od leta 2003 je Clug umetniški vodja baleta v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Z njim je Mariborski balet osvojil svet, piše v utemeljitvi. Med prvimi je leta 2005 postala mednarodna uspešnica predstava Radio & Juliet, ki mu je prinesla priznanja in gostovanja na vseh pomembnejših evropskih baletnih odrih, v Ameriki in Aziji. Sledile so Pret-a-porter, Hora, Handman in Peer Gynt. Za vrhunske umetniške dosežke je prejel več domačih in mednarodnih nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada leta 2005.
Hartmana je Pahor odlikoval za delo in zasluge pri razvoju godbeništva in glasbene kulture na Slovenskem. Kot dirigent je vodil pihalne orkestre na številnih koncertnih odrih doma in po Evropi. Njegova prva zasedba je bila poštna godba v Mariboru. Postal je član strokovnih žirij na tekmovanjih godb in orkestrov. Je avtor prvega slovenskega priročnika za vodenje godbe v gibanju in ima zasluge za krstne izvedbe glasbenih del mnogih slovenskih skladateljev. Napisal in inštrumentiral je tudi nekaj skladb ter leta 1990 zasnoval glasbeno založbo, ki je izdala več kot 300 predvsem slovenskih glasbenih novitet za pihalne orkestre.