Umetniški direktor opere Marko Hribernik je, kot je povedal na novinarski konferenci, že nekaj časa razmišljal o tem, da bi na oder postavili komično opero ali opereto. Zamisel je nato dozorela v tem, da so se odločili za dunajsko opereto Dežela smehljaje v v povezavi z domačo noviteto. Po operi Brata leta 2005 bodo Miši v operni hiši druga praizvedba Alojza Ajdiča v ljubljanski Operi.
Večer je bil sprva zamišljen kot dvodelen, vendar je režiserka oboje povezala na zelo pronicljiv način, je povedal Hribernik. Leharjeva Dežela smehljajev je za to priložnost dobila nov prevod Boruta Smrekarja, v obeh delih pa bo nastopilo tudi veliko mladih pevcev, ki jim v skladu s svojo vizijo vodenja hiše poskuša ponuditi možnost za profesionalni razvoj. Obenem so postavitvi zasnovali tako, da bosta lahko uprizorjeni tudi samostojno.
Ajdič je komično opero uglasbil na libreto Vinka Möderndorferja. Kot je povedal, je nastajala dve leti, lahkotno, komično snov, ki bi bila primerna za širše občinstvo, pa je izbral po tem, ko se je večinoma posvečal težjim tematikam. Poleg opere Brata, ki tematizira nasprotna ideološka bregova v drugi svetovni vojni, je denimo ustvaril violinski koncert, posvečen padlemu dečku v vojni v Bosni in Hercegovini, ter kantato Taborišče Ravensbrück.
Ko se je odločil, da uglasbi Möderndorferjev libreto, mu je "šlo hitro", njegova pričakovanja do tega dela pa so zdaj visoka. "Vesel sem, da sem končno napisal nekaj drugega," je povedal skladatelj, ki je opero opredelil za simpatično in privlačno.
Režiserka je izhodišče za uprizoritev našla v prepletu zgodb dveh junakov. V primeru Leharjeve operete je prepoznala bolečino kitajskega princa Sou-Čonga, v primeru Ajdičeve novitete pa pričakovanja glede opernega miška Romea. Kot močna dramaturška točka se ji je pokazalo njuno srečanje z razočaranjem, sicer pa je pri postavitvi izhajala iz ustvarjanja iluzije na odru.
"Zdi se, da sta junaka obeh zgodb ujetnika vsak svojega družbeno-kulturnega konteksta. Naj gre za prepovedano mesto v Pekingu ali za mišjo operno državo, Sou-Čong in Romeo pripadata svojemu okolju. Izhod v nov, drugačen svet od tistega, v katerem sta se rodila, pa ni tako preprost, kot si predstavljata," je zapisala za operni list.
Kot je povedal scenograf Jaro Ješe, je bil velik izziv postaviti dvojnost teh dveh del na oder zaradi različnih atmosfer v posamičnih dejanjih. Z režiserko sta se odločila, da se njihove menjave dogajajo pred gledalci. Dirigent Simon Dvoršak, ki je prevzel glasbeno vodstvo, pa je kot izziv omenil skrajševanje del, da bi ohranile glasbeno in dramaturško identiteto. Opereto so skrajšali v dialogih, a je po njegovem prepričanju niso okrnili.
Omenjena lika bo na premieri pel tenorist Edvard Strah, ki pri vlogah najprej izhaja iz trenutnega navdiha, nato pa jih gradi v povezavi z režijo in dramaturgijo. Kot gostja bo v dveh vlogah nastopila tudi sopranistka Eva Černe Avbelj, ki je, kot je povedala, z vsakim od likov pridobila nekaj novega.