Predstava je koprodukcija SNG Opera in balet Ljubljana ter CD. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal generalni direktor CD Jure Novak, so ponosni in vznemirjeni, da ponovno sodelujejo z ljubljansko Opero pri tako pomembnem dogodku v letu, ko obeležujemo 200-letnico skladateljevega rojstva.
Umetniški direktor ljubljanske Opere Marko Hribernik je dodal, da ansambli v Gallusovi dvorani zadihajo na poseben način. Uprizoritev je po njegovih besedah namenjena najširšemu občinstvu, obenem je izrazil upanje, da bodo z njo v operno hišo pritegnili tudi nove gledalce.
Po Hribernikovih besedah opereta med glasbeno-gledališkimi formami za dirigenta velja za eno najkompleksnejših in najzahtevnejših. Temu je pritrdil tudi dirigent uprizoritve Ayrton Desimpelaere in dodal, da je Netopir zelo zahteven, saj se v glasbi prepleta veliko prvin. Zelo pomemben je zvok orkestra, ki mora biti izjemno natančen, saj je vsaka napaka takoj slišna. Glasba je po njegovih besedah polna energije, iskriva in radoživa.
Kot je še povedal Desimpelaere, izvajanje Netopirja predstavlja velik izziv ne le za orkester, ampak za vse sodelujoče. Zahteva izjemno koncentracijo, saj se v opereti prepletata glasba in govorjeno besedilo, poseben izziv pa zanj predstavlja tudi dejstvo, da je besedilo peto v slovenščini.
Režiser Krešimir Dolenčić je Netopirja opisal kot izjemno delo, v katerem ni "nobena nota preveč, niti premalo". Tempi so sijajni, libreto ima v sebi vse - zaplet, ki je tipičen za francosko komedijo, "ko se dogaja marsikaj, čeprav se v resnici ne zgodi nič". Kar se tiče koncepta, pa si je na začetku vaj rekel, da želi, da občinstvo s predstave odide srečno.
Po besedah scenografa Andreja Stražišarja je Netopir opereta, ki zahteva ogromno napetosti, energije in predvsem barv ter posledično finančnih sredstev. Glede na omejena sredstva je to, kar sta s kostumografom Alanom Hraniteljem naredila na odru Gallusove dvorane, opisal kot "čisto čaranje". Scenografija namreč temelji na projekcijah in luči, opisal jo je kot pravi "vrtiljak ali lunapark dogajanja".
Martin Sušnik tokrat vlogo Eisensteina poje tretjič, pel jo je že v Mariboru in Zagrebu, slednjo prav tako v Dolenčićevi režiji. Svoj lik je opisal kot "zabaven", ki "skače sem in tja po odru in je na koncu predstave premočen od potu". Vlogo Franka poje Jože Vidic. Kot je povedal, operete Netopir od izvajalcev zahteva zrele operne glasove, da zmorejo tempo in izraz. V Dolenčićevi režiji je vloga Franka zahtevna na svoj način, saj je režiser želel, da je sokomentator skupaj s Froschem.
V vlogi Alfreda nastopa Aljaž Farasin, ki je, kot je povedal, to vlogo že pel, a mu je režiser tokrat dal nekoliko drugačen izziv. V predstavi pa nastopa tudi dramski igralec Gojmir Lešnjak Gojc, in sicer v vlogi Froscha, za katerega meni, da ga bo občinstvo vzljubilo.
Koreograf je Lukas Zuschlag, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak.
Netopir je operetni biser "kralja valčkov" Johanna Straussa ml., ki je do danes po vsem svetu dosegla že na tisoče uprizoritev. Libreto sta Carl Haffner in Richard Genee napisala po drami Le Reveillon Henrija Meilhaca in Ludvica Halevija.