Poleg tega ministrstvu predlaga, da v najkrajšem možnem času izvede mednarodno primerjalno študijo kadrovsko-pravnih ureditev in stanja na področju zaposlovanja in upokojevanja baletnih plesalcev ter analizo ureditve statusa baletnih plesalcev po izteku aktivne poklicne dobe v nacionalnih baletnih ansamblih ter odbor seznani z njunimi izsledki in predlogi rešitev.
Članom odbora je stanje na področju baletne umetnosti uvodoma predstavil predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije Tomaž Rode. Kot je povedal, je težava nastala v letih 2000 in 2001 z ukinitvijo dotedanje benificirane delovne dobe, kjer so bili plesalci upravičeni do 18 mesecev delovne dobe za leto dela. Namesto tega je bila leta 2001 uvedena dodana delovna doba v obsegu 15 mesecev za leto dela.
S tem se je po Rodetovih besedah porušil sistem in od leta 2001 pretoka zaposlenih v nacionalnih baletnih ansamblih praktično ni več. Tako tudi mladi baletni plesalci, ki se šolajo v nacionalnih izobraževalnih institucijah razen redkih izjem ne dobijo zaposlitve. Izvrstni baletni plesalci v nacionalnih baletnih ansamblih pa so se postarali. Posledično je upadla delovna moč v obeh slovenskih nacionalnih baletnih ansamblih in danes sta oba na stopnji, ko komaj še lahko izvedeta predstavo klasičnega baleta. Pomagata si s prekarnimi delavci.
Zato po Rodetovih besedah podajajo tri predloge rešitev in sicer kratkoročni sistem upokojevanja najstarejših baletnih plesalk in plesalcev, stalni sistem prekvalifikacije in prerazporeditev na druga delovna mesta ter pripravo dolgoročnega načrta upokojevanj baletnih plesalk in plesalcev.
Ministrstvo za kulturo se po besedah predstavnice ministrstva strinja s predlaganimi rešitvami, potrebno jih je le še natančneje doreči, da bodo v skladu z veljavnim pravnim redom. Opozorila je, da je ministrstvo že letos tudi namenilo sredstva za pripravo raziskave, ki bi naredila mednarodno primerjalno študijo kadrovsko-pravnih ureditev, ter izrazila upanje, da bodo kratkoročne ukrepe uspeli izvesti že letos, dolgoročni pa zahtevajo usklajevanje z drugimi ministrstvi.
Tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se po besedah državnega sekretarja Tilna Božiča zavedajo, da gre za področje, ki ga je treba obravnavati s posebno občutljivostjo. Ob tem je izrazil upanje, da bodo prišli do ustreznih rešitev.
Umetniški direktor mariborskega baleta Edvard Clug je menil, da predlagani ukrepi omogočajo, da se slovenskemu baletu povrne mladost. Predsednica Nacionalnega sveta za kulturo Uršula Cetinski pa je izpostavila, da se lahko Slovenci na redko katerem področju pohvalimo s takšnimi uspehi kot ravno na področju baleta - mariborski Balet je v sami špici, zelo kakovosten je tudi ljubljanski.
Predsednik sindikata Glosa Mitja Šuštar je povedal, da si slovenski balet še posebej zasluži skrb in da mora ostati v nacionalnem interesu. Ob tem je izrazil veselje, da se je vzpostavil dialog med vlado, delodajalci in sindikati, ki vsi mislijo enako, to pa je, kot je dejal, redko.
V razpravi je Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) izpostavila izjemne uspehe mariborskega Baleta. Ker je govora o samo 70 baletnih plesalkah in plesalcih, bi bilo po njenem prepričanju škoda, da bi izgubili to, kar imamo.