Naučili so me, da je Oresteja eden temeljnih tekstov, ki prikazuje rojstvo sodobne družbe – demokracije, rojstvo temeljnih političnih principov in institucij – sodišča in parlamenta … Vklenjeni Prometej pa rojstvo humanizma, itd. …
Splošno veljavna resnica je, da Ajshil v Oresteji opisuje prehod iz družbene oblike, v kateri je vladal zakon maščevanja in osebna pravica - v družbo, v kateri je pravica ali krivica objektivizirana in postane stvar državne institucije. Za dosego svojih namenov uporabi mit o Orestu kot ekstremen primer krvnega maščevanja in s tem, poleg države, skuša urediti še odnose znotraj osnovne celice družbe – družine.
Ajshil je, kot pravi Engels, izrazito tendenciozen dramatik. Živel je v času, ko so Atene doživljale svoj politični razcvet po zmagah nad Perzijci v bitkah na Maratonu (490 p.n.š.) in pri Salamini (480 p.n.š.). Zmaga na Maratonskem polju je bila ključnega pomena za grško samozavest. To jih je povezalo s homerskim mitskim časom in svoje dosežke v tej vojni so primerjali z mitsko zmago Grkov nad Trojo.
Bitka pri Salamini pa je imela drugačne posledice. Do takrat je veljalo pravilo, da so se bojevali le tisti državljani, ki so bili dovolj premožni, da so se sami opremili z orožjem. Bojevanje je bilo vprašanje časti in prestiža.Vajeni bojev na kopnem, so se Grki tokrat odločili za bitko na morju. Vsa mesta so se združila v vojaško zvezo in prispevala svoje vojake. Glavni strateg je bil Temistokles iz Aten, poveljnik pa Spartanec Euribijades. Zgradili so ladjevje. V mornarico so bili vpoklicani vsi - aristokrati, kmetje in thetes, najnižja klasa - vsi skupaj so morali prijeti za vesla in se bojevati proti perzijski vojaški velesili, ki je po številu močno prekašala Grke.
To je bila prelomnica v grški zgodovini, ki je postavila nove temelje grške miselnosti. Perzijce so premagali zahvaljujoč slogi in razumu - dva pojma, ki sta postala temelj nove državne ureditve. Demokracija se je rodila iz reorganizirane vojaške formacije.
Ajshil je bil priča in soudeleženec tega preporoda. Boril se je v obeh bitkah. Zato morda ne čudi dejstvo, da so na Ajshilovem nagrobnem spomeniku omenjene le njegove vojaške zasluge in ne tudi pesniške. Njegove drame so bile, tako kot on sam, v službi atenske države. V tem smislu polis, oz. država, zanj predstavlja moč razuma, moški in vojaški združevalni princip, ki mora izvojevati zmago nad barbarskimi, iracionalnimi in čutnimi silami, ki predstavljajo razdiralni ženski princip. In to je tudi glavna tema Oresteje. Kajti, Oresteja je, po mojem skromnem mnenju, nastala iz duha vojne. In če sledimo izročilu Oresteje, prej bomo prispeli do komunističnega in nacističnega terorja kot do – demokracije.
Povezave: