Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič, ki svoj mandat zaključuje v četrtek, je izpostavil, da je proces izgradnje novih stavb članic univerze dolgotrajen, tudi postopek za reševanje prostorske stiske AGRFT se začel že pred njegovim mandatom. V luči problematike gradnje stavb treh akademij na Roški cesti je izrazil veselje, da je rešena prostorska stiska vsaj za AGRFT, ob tem pa že poteka tudi obnova Kazine za potrebe Akademijo za glasbo, poleg tega je bilo odločeno, da se prostorska stiska Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ponovno rešuje na Roški cesti.
Mihaela Bauman Podojsteršek, glavni tajnik Univerze v Ljubljani, je povzela zgodovino prizadevanj za reševanje prostorske stiske AGRFT, ki sega v leto 2004, ko je bilo izgradnji akademij namenjeno zemljišče na Roški cesti, a do realizacije projekta ni prišlo, saj se je zapletlo z delom zemljišča, ki je bilo v postopku denacionalizacije vrnjeno prvotnim lastnikom, s katerimi pa niso prišli do dogovora o odkupu. Ker so po preverbi načrtov in možnosti prilagoditve gradnje ugotovili, da se temu zemljišču ni mogoče izogniti, so začeli iskati druge rešitve.
V letih 2014 in 2015 so se z ministrstvom za finance ter ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport dogovorili, da je bil projekt akademij uvrščen v načrt razvojnih programov, kar je pomenilo, da je bila odprta proračunska postavka in s tem omogočeno financiranje izgradnje akademij. Pripravili so različne variante, ob izselitvi Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo leta 2014 iz stavbe na Aškerčevi pa so se v dogovoru z vodstvom Filozofske fakultete, ki bi morala dobiti prostore v omenjeni stavbi, in AGFRT odločili, da stavbo namenijo AGFRT. V letih 2017 in 2018 je potekalo projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja, lani so pridobili uporabno dovoljenje in letos zaključili z opremo. Celoten projekt AGFRT - odkup stavbe na Trubarjevi cesti ter obnova in oprema stavbe na Aškerčevi 5 - je stal 21,9 milijona evrov.
Dekan AGRFT Tomaž Gubenšek je povedal, da jim je stavba sama postavila številne omejite. Stopnišče in vhod sta spomeniško zaščitena in so ju morali ohraniti. Poleg tega so morali ohraniti stavbo v obstoječih gabaritih, zato so zaradi statike veliki prostori v najvišjem nadstropju - veliki filmski studio v južnem in velika gledališka dvorana v severnem delu. Tudi sicer je filmu namenjen južni in gledališču severni del stavbe.
Kot je še povedal, si želijo, da bi nova AGRFT postala kulturni center Univerze v Ljubljani in tudi širše. Za uvod so želeli pripraviti obsežno, več dni trajajoče odprtje novih prostorov z dnevi odprtih vrat, a so dogajanje zaradi covida-19 prestavili na poznejši čas. Med idejami za prihodnost je izpostavil akademijsko gledališče z rednim sporedom, ki bi bilo odprto za širšo javnost, in redne filmske projekcije v njihovem kinu.
Študenti so prostore že koristili poletnem semestru iztekajočega se študijskega leta, saj so dovolj veliki, da so omogočali distanco, poleg tega jih je možno zračiti. Prav tako so jih že in jih še bodo dajali na voljo tako drugim institucijam kot izveninstitucionalnim skupinam in posameznikom, saj so, kot je dejal Gubenšek, tudi drugi njim pomagali v preteklosti, seveda ob upoštevanju urnikov njihovih študentov.
Novoizvoljeni rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je izpostavil, da so novi prostori AGRFT izjemna pridobitev ne le za akademijo ampak za celotno univerzo. Poudaril je, da so opremljeni s sodobno opremo, ki bo študentom omočila, študij končajo z znanjem, kako z njo ravnati, tako da bodo lahko takoj prispevali v svojih novih poklicih. Spomnil je tudi, da že več let deluje akademska TV, ki jo vidi kot most, ki bi lahko povezoval univerzo.