No-igre so ena od oblik klasičnega japonskega gledališča. Stilizirane uprizoritve z združevanjem elementov plesa, igre, glasbe in poezije so visokoestetska odrska umetnost. S svojimi arhetipskimi, občečloveškimi situacijami, kjer se posamezniki spopadajo z minljivostjo in mimobežnostjo človeškega življenja, prestopajo nevidne meje med sanjami, iluzijami in resničnostjo vsakdana ter še danes nagovarjajo gledalce po vsem svetu.
Prva slovenska odrska interpretacija no-iger v režiji Jerneja Lorencija skozi uporabo lastnega uprizoritvenega jezika izhaja iz poskusa materializacije arhetipskega duha no-drame in muzikaličnosti. Igrajo in pojejo Nataša Matjašec Rošker, Mateja Pucko, Vladimir Vlaškalić, Matevž Biber, Matija Stipanič, Zvezdana Novaković k. g. in Anush Apoyan k. g.
No-igre Hachinoki, Kantan, Kumasaka in Sekidera Komachi je iz stare japonščine prevedla dr. Barbara Rovan. Scenografija je delo Branka Hojnika, kostumi Belinde Radulović, glasbo je prispeval skladatelj Branko Rožman, oblikovalec svetlobe je David Orešič, lektor Janez Bostič, oblikovalka maske Mirjana Djordjević.
Jernej Lorenci je za režijo no-iger prejel zlatega leva na 10. Festivalu komornega gledališča Zlati lev v Umagu, Nataša Matjašec Rošker pa je za vlogo pesnice Komachi prejela Borštnikovo nagrado za igro na lanskem 44. Festivalu Borštnikovo srečanje.
»Mednarodni festival igralca – Nikšić 2010« je posvečen igralcu in igri kot osnovi gledališča. V uradni konkurenci je sedem različnih žanrskih uprizoritev gledališč iz vseh bivših jugoslovanskih republik. Žirija, ki jo sestavljajo Branimir Popović, Željko Hubač in Pavle Goranović, bo podelila grand prix za najboljšega igralca, grand prix za najboljšo predstavo, grand prix za najboljši partnerski odnos na odru, grand prix za najboljšo epizodno vlogo in posebno nagrado žirije.