Bezeljak je poudarila, da je LGM javni zavod, ki deluje v javnem interesu, javno dobro pa sama razume kot skupno dobro, zato namerava okrog tega graditi tudi program, ki bo zajemal tako prostore gledališča kot njegove zaposlene ter sodelovanje s partnerji in obiskovalci oziroma javnostjo.
V skladu z dosedanjo tradicijo in dosežki si želi LGM razvijati v smeri odzivnega, sodobnega in dostopnega gledališča, v katerem bo program zasledoval visoke strokovne in umetniške standarde ter se povezoval s strokovnjaki s področja pedagogike, umetnosti, humanistike in drugih znanosti ter obrti.
"Menim, da je poleg osnovnega poslanstva razvoja lutkovne umetnosti in uvajanja najmlajšega občinstva v svet (uprizoritvene) umetnosti potrebno ohranjati odprt prostor misli, svobodnega dialoga, kritične obravnave ter motrenja notranjih in zunanjih svetov," je zapisala v izjavi.
Kot je med drugim še zapisala, si želi podpirati koncepte, ki gledališče ohranjajo kot prostor radovednosti, čudenja in kritičnega pretresanja. "Koncepte, ki s svojo izrazno moč iščejo v raziskovanju lutkovnega žanra in skozenj odpirajo doživljajsko raznolikost, preizkušajo izzivalne poetike in estetike ter vnašajo drzno nepredvidljivost različnih formatov in senzibilno krepijo kakovost javnega diskurza."
Tudi direktorica Repina je prepričana, da se njena vizija sklada z njihovim programskim razumevanjem gledališča kot odprtega, dostopnega in drznega prostora ustvarjalnosti.
Bezeljak je iz gledališke in radijske režije diplomirala na ljubljanski AGRFT. Kot ustvarjalka je sodelovala pri različnih umetniških projektih, ukvarja pa se tudi s pedagoškim in producentskim delom. Podpisala je prek 20 režij, predvsem na odrih obeh nacionalnih lutkovnih gledališč. Med drugim je bila članica kolektiva GT22 in umetniškega vodstva Momenta iz Maribora, kjer je soustvarjala tudi mednarodni festival Prestopi/Crossings ter platformo za internacionalizacijo sodobnih uprizoritvenih praks Trigger, so sporočili iz LGM.