Nevladne organizacije so tožbe na upravnem sodišču vložile po tistem, ko so jih razburili rezultati razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje 2018-2021, po katerem so nekatere nevladne organizacije dobile manj sredstev, druge pa ostale brez štiriletnega financiranja.
Janez Janša iz zavoda Maska je pojasnil, da se tožba ne osredotoča na vsebino odločb omenjenega programskega razpisa, ampak na postopek odločanja. Ta je nepregleden, nejasen in nestrokoven, prevzemanje odgovornosti pa se prenaša s strokovnih komisij na ministra za kulturo in obratno. To vse, kar je bistvena težava, pa vpliva na razvoj organizacij, je poudaril.
Odvetnik Dino Bauk je pojasnil, da je v sklopu tega vprašanja bistvena težava, na kateri temelji tožbeni zahtevek, ali so bile te odločbe dovolj dobro obrazložene. Po njihovem prepričanju niso bile, "ta neobrazloženost odločb pa pod vprašaj postavlja strokovnost same odločitve".
Ministrstvo za kulturo so tožili zavod Maska, Emanat, Zavod Delak, Mesto žensk - Društvo za promocijo žensk v kulturi, MoTA - Muzej tranzitorne umetnosti in Nomad Dance Academy Slovenija. V skupnem sporočilu za javnost so opozorili na netransparentnost postopka in zapisali, da se je ministrstvo "izkazalo za odtujen in vase zaprt birokratski stroj, nezainteresiran za živo umetniško dogajanje".
Na ministrstvu po besedah tožnikov trdijo, da so tožbe brezpredmetne, češ da so organizacije dobile sredstva za izvajanje projektov na drugih, kasnejših razpisih. A ti razpisi, kot opozarjajo nevladniki, so neprimerljivi, takšno ravnanje, ki vodi v diskreditacijo tožečih organizacij, pa nesprejemljivo. Zato spominjajo na v koalicijski pogodbi zapisane namere o urejanju položaja nevladnih organizacij, od novega ministra pa pričakujejo, da bo obljubljeno začel nemudoma izvajati.
Janšo čudi, da kulturna politika "ni iznašla nekega mehanizma, da bi 25 let po tem, ko se je pojavil ta način produkcije, dala nevladnim organizacijam možnost kontinuiranega delovanja, po drugi strani pa istočasno našla vzvode, da bi nove organizacije, novi umetniki in nove prakse našli prostor in postali del uresničevanja javnega interesa v kulturi". Ustanovitelj Zavoda Delak Dragan Živadinov pa se sprašuje, ali želi kulturna politika zavedno izbrisati kritično umetnost in ukiniti kritične nevladne organizacije ali pa so za rezultate razpisa krivi nekompetentni uradniki.
Po prepričanju Luke Prinčiča iz zavoda Emanat je težava globlja, da namreč ministrstvo za kulturo ne razume nevladnega sektorja, s čimer se je strinjal tudi predstavnik Nomad Dance Academy Slovenija Rok Vevar, ki je dejal, da imajo nevladne organizacije v javni sferi karakteristiko popolne anonimnosti. Po njegovem bi moralo ministrstvo nujno redefinirati tudi umetniško delo, ki ni zgolj proizvod, ampak ustvarjalni in proizvodni proces.
Novinarske konference sta se med drugim udeležila tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut in državni sekretar na ministrstvu za kulturo Jan Škoberne. Napovedal je odprtost za dialog in da bo v četrtek objavljen predlog zakona o kulturnem evru. Jadranka Plut pa je dodala, da se v tem trenutku "stvari že odvijajo" na področju pravilnika o strokovnih komisijah.
***
Skupna izjava za javnost šestih nevladnih organizacij, ki so vložile tožbe zoper Ministrstvo za kulturo:
"Po več kot devetih mesecih, odkar so bili objavljeni rezultati javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje od 2018 do 2021 Ministrstva za kulturo RS, smo se odločili javnost obvestiti o tožbah, ki smo jih spodaj podpisane organizacije vložile na Upravnem sodišču RS v Ljubljani.
Tožba na upravnem sodišču je edini pravni instrument, ki ga omogočajo razpisi za sofinanciranje umetniških programov ministrstva za kulturo. Že pred štirimi leti je bila ukinjena možnost, da se prijavitelj izreče glede predloga strokovne komisije.
Jedro problemov, ki so jih na površje prinesli rezultati zgoraj omenjenega programskega razpisa, lahko strnemo v nekaj alinej:
- Ministrstvo se je odločilo za nadaljnje krčenje sredstev nevladnim organizacijam oz. na nekaterih področjih v najboljšem primeru za ohranjanje statusa quo. Zaradi tega so brez sofinanciranja ostale številne NVO z dolgoletnim vrhunskim in mednarodno priznanim delovanjem, kar jim je v odločbah priznalo tudi ministrstvo.
- Strokovna raven odločanja je razvrednotena, saj ministrstvo v komisije ni sposobno vključiti vrhunskih strokovnjakov. Posledično so odločitve netransparentne, nerazumljive, razpise pa spreminjajo v loterijo.
- Ministrstvo se je izkazalo kot odtujen in vase zaprt birokratski stroj, nezainteresiran za živo umetniško dogajanje. Ne glede na številne kritike javnosti so na ministrstvu zagovarjali odločitve in odklanjali kakršenkoli dialog s strokovno javnostjo.
Da so s takšno politiko dosledno vztrajali do zadnjega dne mandata, kaže tudi zadnji odgovor ministrstva na tožbe na upravnem sodišču, v katerem trdijo, da je ta brezpredmetna, saj so organizacije dobile sredstva za izvajanje projektov na poznejših razpisih (Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih umetnosti in Javni poziv za izbor javnih kulturnih projektov mednarodnega sodelovanja na področju umetnosti). S temi podatki hudo zavajajo, saj primerjajo neprimerljive razpise: programskega, ki je namenjen sofinanciranju kontinuiranega delovanja NVO v obdobju 4 let, in projektnega, ki je namenjen izvajanju konkretnih posamičnih projektov v tekočem letu. Višina pridobljenih sredstev je popolnoma nesorazmerna in to je razvidno že iz razpisnih pogojev oz. rezultatov: področju uprizoritvenih umetnosti je bilo s projektnim razpisom za leto 2018 namenjenih 99.000 evrov, medtem ko je bila najvišja dodeljena subvencija na 4-letnem programskem razpisu 124.964,06 evra na leto; na področju intermedijskih umetnosti je bilo to razmerje 66.000 proti 79.942,69 evra; na področju vizualnih 90.000 proti 93.826,39; edino na področju glasbenih umetnosti je bilo nekoliko drugačno: 200.000 proti 98.828,60. Cilj takšnega ravnanja ministrstva je diskreditacija tožečih NVO, ki jim obenem odreka edino pravno sredstvo, ki jim je ostalo na voljo.
Takšno ravnanje ministrstva je nesprejemljivo, pravno nevzdržno in politično plitvo. Zato pozdravljamo v koalicijski pogodbi zapisane namere o urejanju položaja nevladnih organizacij: »Zapisali bomo usklajeno definicijo poklicnih NVO v krovno zakonodajo. Zagotovili bomo samostojno proračunsko postavko za področje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi v proračunu Ministrstva RS za kulturo in podvojitev sredstev do leta 2020. Zagotovili bomo prenovo razpisnih mehanizmov, upoštevajoč različne tipe profesionalnih nevladnih organizacij, in debirokratizirali razpisne postopke.«
Od novega ministra in njegove ekipe pričakujemo, da bo obljubljene ukrepe začel nemudoma izvajati, že v konkretnem primeru, ki je predmet sodnega spora med NVO in MK, ter bo ob tem našel mehanizme za popravo nastale škode."
Zavod Delak
Emanat
Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost
Mesto žensk – Društvo za promocijo žensk v kulturi
MoTA – Muzej tranzitorne umetnosti
Nomad Dance Academy Slovenija
V Ljubljani, 24. septembra 2018