SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 24. 6. 2021

Nekaj namigov za poletno branje

Biografija Radka Poliča, dnevniki Alje Tkačev, Rapsodija za gledališče Alaina Badiouja, Londonska plesna leta Ksenije Hribar, monografija o zavodu EN-KNAP, 100 pisem mojemu igralcu … Na portalu SiGledal smo pripravili pregled najpomembnejših publikacij s področja uprizoritvenih umetnosti, ki so izšle v gledališki sezoni 2020/2021.

Foto: Pixabay

Avgusta 2020 je pri založbi Beletrina izšel biografski roman Rac o življenju Radka Poliča izpod peresa Petre Pogorevc. Avtorica je prvo povabilo k pisanju knjige o Racu sicer prejela že pred desetimi leti, bralci pa so jo očitno nestrpno pričakovali, saj je knjiga že doživela ponatis, na voljo pa je tudi v elektronski in zvočni obliki.

Trideset let po smrti igralke, pesnice in pedagoginje Alje Tkačev je v sozaložništvu Mladinske knjige in Slovenskega gledališkega inštituta (SLOGI) izšla knjiga Igralka s svinčnikom. Izbrani dnevniki (1962–1991), ki vsebuje izbor iz njenih dnevniških zapisov, ki jih hrani SLOGI. Ta je v okviru projekta Gleda(l)išče izdal tudi priročnik Gledališče pod drobnogledom, ki bo služil kot pomočnik na poti do vzgoje mladega kritičnega gledalca in ljubitelja gledališča.

Evgen Car je po dveh neuspelih poskusih v Mestnem gledališču ljubljanskem končno predstavil knjigo Moja pot, v kateri je opisal svojo življenjsko zgodbo (knjiga je izšla že leta 2019).

Pri založbi Maska je izšlo delo avtorja Roka Vevarja Ksenija, Xenia: Londonska plesna leta Ksenije Hribar, 1960–1978, posvečeno plesalki in koreografinji Kseniji Hribar. Delo je kulturna zgodovina sodobnega plesa, ki rekonstruira britansko sodobnoplesno zgodbo, da bi v njej poiskala plesalko in koreografinjo Ksenijo Hribar, ji dala glas in zgodbo povedala z njene perspektive. Spremlja jo na njenih plesnih začetkih, med prvimi obiski Londona, predvsem pa vpeto v programe Plesnega sklada filantropa, mecena in ljubitelja plesa Robina Howarda. Pri Maski je izšla tudi knjiga Male Kline Gledališča potencialnosti: med etiko in politiko, ki je pravzaprav avtoričina predelana doktorska disertacija.

V knjižnici MGL je izšla težko pričakovana knjiga enega najpomembnejših sodobnih filozofov Alaina Badiouja Rapsodija za gledališče, v katero je vključena še razprava "Gledališče in filozofija". Knjigo je uredila Petra Pogorevc.

V zavodu EN-KNAP so izdali monografijo EN KNAP 1993–2020, ki ponuja vizualni in zgodovinski vpogled v skoraj tridesetletno delo velikega plesnega kolektiva, v opus in metodo Iztoka Kovača ter v ključne predstave plesne skupine EN-KNAP. Knjiga je nastajala dobri dve leti, uredil pa jo je Stojan Pelko.

V Gledališču Glej so izdali zbornik Glej, 50 let, ki pokriva zadnje desetletje ustvarjanja Gledališča Glej. Zbornik je uredila Maja Šorli.

Pri Slovenski matici je izšla Zgodovina sodobnega plesa avtorja koreografa, režiserja, pedagoga in publicista Henrika Neubauerja, ki je preplet zgodovinskih dejstev in avtorjevih dognanj in razmišljanj.

Ob svetovnem dnevu gledališča je v samozaložbi zavoda Novi Zato. izšla knjiga 100 pisem mojemu igralcu, ki vsebuje prvih sto pisem, objavljenih na portalu v akciji Pismo mojemu igralcu, ki je potekala med drugim zaprtjem slovenskih gledališč. Pisma so poklon gledalcev igralkam, igralcem in drugim gledališkim ustvarjalcem, gledališkim delavcem, gledališkim hišam, abonmaju, gledališki publiki ... Knjigo je uredila Tamara Matevc.

V sezoni 2020/2021 so izšle tri številke revije Maska. Prva (druga jubilejna 200. številka, avantgardistično poimenovana 200bb) se osredotoča na refleksijo vsesplošnega koronazaprtja spomladi 2020, druga (ki zaključuje praznično trilogijo 200. številke) pa je pravzaprav skupna številka revije Maska in ugaslih sestrskih revij Frakcija iz Zagreba in Teorija koja hoda iz Beograda in s tem poklon skupni zgodovini vseh treh revij. Tretja številka (št. 201-202) z naslovom "Deložacija kulture" je izšla julija.

Decembra je izšla druga številka osmega letnika revije za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater, v kateri pisci prevprašujejo paradigmatski prelom, ki se je v gledališču zgodil v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. Prva številka devetega letnika revije, ki je izšla junija, pa je posvečena skupnosti v gledališču.

Med revijami izpostavljamo še Dialoge, številka 1-2, ki je izšla leta 2021, je namreč posvečena sodobnim slovenskim dramskim besedilom, urednica Petra Kolmančič je v njej zbrala sedem dramskih besedil avtorjev in avtoric, rojenih po letu 1985.

Ena najvidnejših slovenskih dramatičark Simona Semenič je dramske tekste doslej objavila v dveh knjigah. Drama tisočdevetstoenainosemdeset, ki je leta 2017 izšla v zbirki Tri drame (Beletrina), je pred kratkim izšla še v španskem prevodu, ki je nastal v okviru projekta Prevajalnice, ki ga izvaja JSKD (besedilo je prevedla skupina sedmih prevajalcev), in v obliki stripa avtorja Santiaga Martina - Santija.

Po podatkih COBISS je v sezoni 2020/2021 izšlo tudi nekaj dramskih besedil v knjižni obliki. Med slovenskimi avtorji naj izpostavimo Vinka Möderndorferja, ki je pri založbi Litera izdal zbirko treh komedij z naslovom Za isto mizo, med prevodnimi izdajami pa velja omeniti Menandrovo Romantično komedijo (Alma Mater Europea – ISH), dramo Človekovo življenje: igra v petih prizorih s prologom Leonida Nikolajeviča Andrejeva (Slovenska matica) in dramo Lepi dnevi v Aranjuezu Petra Handkeja (Mohorjeva družba Celovec). Pri založbi Aristej je izšel prvi slovenski tiskani kamišibaj Ježek Janček

Pri pionirskem projektu so sodelovali prirejevalka besedišča in pedagoginja Jerca Cvetko, ilustrator, slikar, oblikovalec, grafitar, scenograf in kamišibajkar Jure Engelsberfer ter grafični oblikovalec Jernej Borko.

SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 12. 8. 2019
Samo M. Strelec in poletna križarjenja po SiGledalovem Repertoarju
SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 7. 4. 2020
Teden slovenske drame na portalu SiGledal: Life®anti
Bunker/SiGledal/Maruša Mugerli Lavrenčič, 6. 5. 2020
Zavod Bunker na spletu