Nataša Matjašec Rošker se je po zelo uspešnem in s številnimi nagradami okronanem avtorskem projektu Do tu sega gozd iz leta 2012, kjer jo je zanimalo razmerje med človekom in (neoliberalnim) sistemom, v projektu Hic sunt Leones - Tukaj so levi lotila intime današnjega človeka. "Ne intima v smislu razkrivanja oziroma razgaljanja, temveč kje je človek eksistencialno, v kakšnih okoliščinah se je znašel, v kakšnih območjih se giblje, kako se čuti," je povedala na današnji novinarski konferenci.

Intima je prevladala tudi v smislu uprizoritvenih praks. "V uprizoritvenem postopku smo se izognili prezentaciji ali reprezentaciji. Namesto prezence - eksistenca," je dejala Matjašec Rošker in dodala, da je to za igralca velik izziv. "Ponavadi se od nas pričakuje, da imamo čim bolj eksplicitno, močno, udarno prezenco. To pot pa smo se tej klasično dramski, običajno pričakovani prezenci zanalašč odpovedovali in šli v raziskovanje odrskih eksistenc."

Že naslov avtorskega projekta, za katerega je besedilo napisala sama, skriva v sebi raziskovalni duh. Z besedami Hic sunt Leones (latinsko: tukaj so levi) so namreč nekoč kartografi na zemljevidih označevali neraziskana območja.

K sodelovanju je povabila generacijsko mešano ekipo, med katerimi sta mlada dramaturga Anja Rošker in Sandi Jesenik ter skladatelj Matija Krečič. Zanimalo jo je, kako mladi vidijo gledališče, ter da dobijo svojo priložnost.

Igralci so člani mariborskega dramskega ansambla. "Ključna kvaliteta avtorskih projektov je, da se poveže ekipa v hiši," je povedala Matjašec Rošker. Sebe ne vidi kot režiserko, še vedno je v prvi vrsti igralka. "V tem primeru je pomembno, da se srečamo, brez režiserja. V današnjem času režiserji bistveno manj časa posvečajo igralcu kot pa ideji, konceptu, teoretskemu ozadju in podobno," je povedala. "To je izjemna prilika, ko se, med seboj generacijsko različni, lahko pogovarjamo, dopolnjujemo, izgrajujemo. To je izjemno pomembno za komunikacijo med kolegi, za kvaliteto komunikacije v ansamblu in sploh za neko igralsko rast na eni in na drugi strani. Torej se spet bolj posvečamo našim eksistencam in ne toliko prezencam na odru," je pojasnila.

Predstavo bodo igrali na odru Stare dvorane SNG Maribor, občinstvo bo sedelo na odru. Igralko Niko Rozman veseli, da se je tudi znotraj gledališke institucije našel prostor za raziskovanje. "Želim si, da bi tudi gledalcem razprli njihove asociacije in občutke," je dejala.

Njenemu partnerju, tudi v zasebnem življenju, Juriju Drevenšku je bilo najbolj zanimivo, da je projekt režirala igralka in ne tipičen režiser. "Igralec ima večjo mero posluha, zakaj in kako se na odru izvaja. Neke procese v ustvarjanju lažje, prvoosebno razume, zato je šel projekt naprej z večjo ustvarjalno lahkoto," je povedal.