Ravno v trenutku, ko sta v nekem drugem svetu merili moči slovenska in hrvaška košarkarska reprezentaca, je bila na EX PONTU na sporedu letos edina hrvaška predstava in nas spravljala v jok ter obenem do solz nasmejala z iskreno brutalnostjo 34 protagonistov, generacije starejših od 55 let, ki je spregovorila v svojem imenu in imenu celotne generacije, v kateri smo se prepoznali tudi sami, ne glede na to ali smo nad ali pod 55 let, ali imamo izkušnjo Slovenije, Hrvaške, ali pa celo kakšne druge države. Spregovorili so o socializmu, komunizmu, tranziciji, kapitalizmu, HDZ-ju, Srbih, ustaših, burnih zakonih, zlomljenih in srečnih ljubeznih, smrtih in rojstvih, o svojih vsakodnevnih življenjih in prelomnih trenutkih v njih. Iskrena brutalnost naturščikov je publiko navdušila in predstavi podelila najvišjo oceno na festivalu, kar 4,7.

Je pa še ena letošnja predstava enako močno navdušila publiko. Enako oceno, 4,7, je publika podelila monodrami izvrstne Maye Novoselske, En mali radio, ki je navduševala le en dan prej, v soboto, v SNG Drami.

Samo z 0,1 manjšo oceno torej 4,6 po oceni publike sledijo makedonsko-bolgarski Stoli, v režiji Ljupčo Gjorgievskega z oceno 4,3 pa je na tretjem mestu Anamnesis v režiji Viktorja Bodoja.

Kot je bila doslej vedno praksa na EX PONTU tudi letos tri resnično izvrstne festivalske premiere Močan rod, Slovenka na kvadrat in Little Blonde Riding Wolf v glasovanje niso bile vključene, so bile pa vse tri izjemno dobro obiskane in odlično sprejete med publiko.

Na celotnem festivalu so bili izredno zadovoljni tako z odzivom publike kot s samim obiskom predstav. Vse predstave so bile lepo obiskane, še posebej madžarska predstava režiserja Viktorja Bodoja, ki je tokrat na EX PONTU gostoval že tretjič, Anamnesis, in že omenjena otvoritvena, Močan rod, nekaj predstav pa so celo razporodali.