Program festivala je trajal tri večere: s svojimi izdelki so se predstavili najboljši slovenski umetniki na tem področju, izvedli smo delavnico kamišibaja za otroke ter okroglo mizo z naslovom Kamišibaj in njegove razsežnosti.

Vsi dogodki so bili odlično obiskani, o čemer priča dejstvo, da je bil Židovski trg že prvi večer premajhen za vse obiskovalce, željne odličnih zgodb, ki so bile predstavljene s sliko ter govorjeno in peto besedo. Nad nastopi so bili navdušeni tako starejši kot najmlajši, ki se niso ustrašili niti zgodb za odrasle; na vseh dogodkih so ostali do konca ter nastopajoče nagradili z glasnim in prepričljivim aplavzom. Navdušenje občinstva je bilo čutiti že med nastopi, saj so se, še posebej najmlajši, odzivali s smehom, vriskanjem, večkrat tudi s kakšnim prijetnim komentarjem. Še posebej jih je navdušil zadnji večer, ko so se s svojimi nastopi predstavili tuji izvajalci, udeleženci projekta Globalna lutka, ki so festival v prijetnem soju luči zaključili s svojimi zgodbami pod naslovom Pripovedi sveta, ujete v papirnatem gledališču.

Produkcija kamišibaja v Sloveniji je vsako leto večja in boljša. Tako smo na letošnjem festivalu lahko videli nekaj res odličnih izdelkov, ki so jih s svojimi nastopi predstavili: Igor Cvetko, Irena Rajh Kunaver, Andrej Adamek, Marjan Kunaver, Jerca Cvetko, Jure Engelsberger, Rok Glavan z Oskarjem, Nika Bezeljak z Juno, Ivana Kocutar, Tatjana Grabrijan, Valda Janjanin, Jelena Sitar, Simona Kavčič, Špela Juhart in drugi. Med njimi je strokovna žirija v sestavi: Bojan Jurca, ilustrator, Tadeje Pungerčar, gledališka raziskovalka, in Tončka Senčar, pedagoška delavka, izbrala najboljše in podelila naslednje nagrade:

Glavna nagrada, zlati kamišibaj, je šla v roke Mariborčanki Špeli Juhart, ki je komisijo v celoti prepričala s svojim karizmatičnim nastopom. Kot je v obrazložitvi zapisala komisija, je navdušila predvsem z ustrezno razčlembo besedila in prepričljivim pripovedovanjem, med katerim je ves čas držala dober stik z občinstvom. Njena likovna govorica je učinkovita, še posebej jo odlikuje premišljeno kadriranje.

Nagrado za prispevek k razvoju kamišibaj forme v tandemu sta prejela Jerca Cvetko in Jure Engelsberger iz Ljubljane. Komisija je zapisala: Njuni nastopi, risbe in zgodbe so angažirani, predani, dovršeni in inovativni. Izrazno, likovno in pripovedno sta prepričljiva. Komisija meni, da gre za tandem umetnikov, ki bo še veliko prispeval k razvoju kamišibaja v Sloveniji.

Nagrado sta prejela tudi Breda in Darko Kočevar iz Črnomlja. Prepričala sta s svojim nastopom, ki je bil prijeten spoj glasbe, petja in govorjene besede. Risba je naivno otroška in iskrena. Prepričala sta nas s svojo srčno belokranjsko toplino, je še zapisala komisija.

Posebno pohvalo za ustvarjalnost in pogum je komisija namenila najmlajšim, in sicer Ivani Koncutar, Juni Bezeljak in Oskarju Glavanu.

Menimo, da je festival kamišibaja velik prispevek k poletnemu kulturnemu dogajanja v Piranu, o čemer, poleg odličnega obiska, priča tudi velika podpora občine in mesta Piran. To je letos s svojim prihodom potrdil tudi župan mesta Piran Peter Bossman, ki je festival s pozdravnim govorom v petek zvečer tudi odprl.

Prireditelj festivala je bilo tudi letos Društvo Zapik v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Karol Pahor Piran ter ob finančni podpori Občine Piran in Javnega sklada kulturnih dejavnosti  Republike Slovenije.