1. Nagrado za najboljšo uprizoritev – Grand Prix
prejme predstava Meso ali Razodetje v produkciji Lutkovnega gledališča Maribor.

Uprizoritev Meso ali Razodetje s sodobnimi uprizoritvenimi sredstvi in povsem netradicionalno nagovarja odrasle gledalce k preiskovanju lastne eksistence in nujnosti izpovedi v krizni situaciji – v trenutku pred smrtjo. Ta postmodernistična predstava s citati iz razvoja evropske civilizacije, vse od Svetega pisma in Izpovedi svetega Auguština do predstave Apocalypsis cum figuris Jerzyja Grotowskega, ustvarja izrazito avtonomen, grotesken svet na pregibu med kolektivnim in subjektivnim nezavednim. Prav tu odkriva nove uprizoritvene možnosti in jih uresničuje v interakciji med igralcem, lutko in objektom. Oscilacija med ekspresivnostjo igre na eni strani in poudarjeno muzikalnostjo in ritmom na drugi strani ustvarja odrski svet, ki gledalcem ne vsiljuje jasnih odgovorov, temveč ponuja vprašanja, ki spodbujajo njihovo dojemljivost in zaznavo – ne samo na racionalnem nivoju, temveč tudi emocionalnem in podzavestnem, kakor tudi na ravni nezavednega.

2. Nagrado za režijo
prejme Marek Bečka za režijo predstave Sneguljčica v produkciji Mini teatra.

Vrednost te režije je v tem, da se ne zateka v uporabo ali celo zlorabo pravljic, pri katerih se pogosto izgubi osnovni motiv boja med dobrim in zlim. Marek Bečka ta arhetipski motiv ohranja, pravljico humorno aktualizira in jo umesti v sodobno globalizirano družbo. Način igre omogoča, da je predstava namenjena različnim starostnim stopnjam in celi družini. Najmlajši razpoznajo osnovno zgodbo, drugi pa nadgradnjo  koncepta. Tudi zato lahko govorimo o večplastnosti igre – ne samo z vidika s stališča starostnje stopnje, temveč  tudi s pogleda lutkarjev. V predstavi je prav ta medsebojna interakcija inspirativna in uspešno izkoriščena.

3. Nagrado za igro in animacijo
prejmeta Elena Volpi in Aljaž Jovanović za igro in animacijo v predstavi Sneguljčica v produkciji Mini teatra.

Elena Volpi in Aljaž Jovanović dokazujeta, kako pomembna je za lutkovno predstavo izvrstna animacija, medsebojna uigranost in pristen stik s publiko. Ob veščem vzpostavljanju dialoga z lutko izkoristita vse možnosti, ki jima jih ponuja animacija. Igralca – animatorja obvladata specifične lastnosti lutkovnega jezika, ob izvrstni igri pa odpreta prostor lutkovni ekspresiji. Oba sta vsestranska ustvarjalca, ki nas vedno znova prepričata, da je mogoče iz preprostih reči ustvariti polno lutkovno iluzijo.

4. Nagrado za likovno podobo
prejme Silvan Omerzu za likovno podobo predstave Prepovedane ljubezni v koprodukciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in Gledališča Konj.

Likovna podoba predstave izkazuje tipične avtorske poteze, značilne za Omerzujevo likovno pisavo: zanimanje za figurativno lutko, objekt, kinetične mehanizme in avtomate, ki so minimalistično in celo asketsko uporabljeni v širokem vizualnem spektru lutkovnega gledališča. Razpirajo se v kontrastu med natančno izvedenim detajlom in monumentalno zastavljeno gesto. S temi sredstvi avtor sugestivno izraža arhetipske teme, vzete iz grške mitologije in človeške civilizacije ter jih konfrontira s posameznikovimi fantazmami, razčlovečenimi podobami in oblikami.

5. Nagrado za glasbo v interakciji z animacijo predmetov
prejme Matija Solce za glasbo v interakciji z animacijo predmetov v predstavi Štirje muzikanti Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Matija Solce na izviren način povezuje svet glasbe s svetom lutkovnega gledališča. Prav ta povezava med predmetnim gledališčem, odrsko improvizacijo in animacijo oživljenih predmetov korespondira s prvotno namembnostjo inštrumentov in dokazuje, da se ta dva svetova, svet glasbe in svet oživljenih predmetov vzajemno dopolnjujeta in bogatita. To prispeva h kreativni povezavi med igralcem in objektom ter interakciji med odrom in dvorano, kakršni smo v gledališču za mladino in otroke redko priča.

6. Posebno nagrado
prejme ansambel Lutkovnega gledališča Ljubljana za koherentno izvedbo uprizoritvene zamisli v predstavi Love Dolls v koprodukciji LGL in Dudapaiva Company.

Žirija želi s svojo odločitvijo poudariti izrazitost kolektivne igre v predstavi, njeno kompleksnost in vsestranskost. Izrazne prvine izhajajo iz različnih žanrov in vrst scenskih umetnosti – od lutkovnega, glasbenega, plesnega, gibalnega do dramskega gledališča. Njihova izrazna sredstva od igralcev zahtevajo spretnosti, ki jih nimajo vedno priložnosti uveljaviti na odru. Ta  izkušnja je dragocena tudi za nadaljnji umetniški razvoj ansambla. Gledalcem pa prinaša spoznanje o širokem spektru lutkovnega gledališča za mladino in odrasle.

7. Posebno nagrado
prejmeta Peter Kus in Darko Korošec za izvirne inštrumente v predstavi Pojoči grad v koprodukciji Foruma Ljubljana, Invide in Zavoda Federacija Ljubljana.

Improvizirani inštrumenti s svojo izvirnostjo, duhovitostjo obenem pa s preprostostjo spodbujajo gledalčevo domišljijo in igrivost, ki je tako pomembna v sodobnem gledališču. Igralec na odru ne stremi zgolj k temu, da ustvari odrski lik, temveč postane performer in uporablja izrazna sredstva multimedialne narave, ki presegajo meje med posameznimi področji umetnosti. V tem smislu se lahko različni kraji preobrazijo v Pojoče gradove in postanejo mesta kulture.

***
Obisk festivala je bil izjemen, saj so našteli krepko več kot 1.500 obiskovalcev. Bienale se je v svoji 6. ediciji z vzpostavitvijo ustreznih delovnih pogojev vrnil v Maribor in s tem zaokrožil ponudbo nacionalnih gledaliških festivalov v mestu in državi.