Nagrajenca je po preučitvi vseh prejetih vlog soglasno izbrala petčlanska komisija, ki so jo sestavljali priznani umetniki in ugledni strokovnjaki s področja kulture ter humanistike Edelman Jurinčič, Ines Cergol, Roberta Vincoletto, Neva Zajc in Natalija Planinc.
Franjo Frančič se uvršča med najbolj kritične avtorje svoje generacije. Njegova dela so osebno izpovedna. V njih brez dlake na jeziku obravnava socialne teme, ki velikokrat ostanejo zamolčane, in predstavi predvsem obrobne ljudi, ki jim je usoda obrnila hrbet. Romaneskne prvine prepleta z avtobiografskimi elementi, veristični slog pa z liričnim, v njegovi naraciji se prepleta realno življenje s sanjskim in hrepenenjskim.
Frančič se je rodil leta 1958 v Ljubljani, kjer je tudi začel svojo pisateljsko pot, a je večji del svojega obsežnega opusa ustvaril v Istri, kjer kot samostojni kulturni delavec živi od leta 1987. Dvajset let je živel v Piranu in skoraj toliko let živi v Padni. Je pesnik in pisatelj, avtor več kot 50 knjig proze, poezije in dramatike, 16 knjig za otroke in 30 uprizorjenih radijskih iger, štirih uprizorjenih dramskih besedil, 30 njegovih knjig pa je prevedenih v deset tujih jezikov. Na literarnih natečajih je prejel veliko priznanj in nagrad. Leta 2017 je dobil Tartinijevo priznanje, ki ga Občina Piran podeljuje za umetniške dosežke.