Ustvarjalki izhajata tako iz spominov telesa kot tudi različnih predmetov. Hkrati preizprašujeta razmerja plesalka in predmet, lutkarica in predmet, plesalka in lutkarica, ženska in ženska ter odnos in odnos. Predstava združuje več umetniških zvrsti, kot so dramska igra, lutke, poezija in ples, kar nadgrajuje dosedanji umetniški izraz obeh ustvarjalk. Oder bo tako postal intimen prostor njunih spominov, ki bodo vznikali skozi telo in različne predmete, ki vzbujajo spomin na otroštvo in tudi osebe, ki jih ni več.

Predstava poteka v prepletu gibanja in animacije, v kateri se telo in predmet prepletata kot enakovredna nosilca zgodbe. Ustvarjalki bosta skozi predstavo odpirali globoka in eksistencialna vprašanja o tem, kako spomin oblikuje našo identiteto, zaznavanje resničnosti in razumevanje samega sebe.

Pri snovanju predstave sta izhajali iz različnih filozofskih zapisov. Najbolj pomenljiva je Platonova prispodoba spomina kot voščene plošče, ki jo uporablja v dialogu Teajtet. Kadar nekaj zaznamo in izkusimo, se to vtisne v vosek, tako kot se slika odtisne v mehko voščeno površino.

Dramaturginja je Ajda Rooss, za scenografijo in izdelavo rekvizitov je poskrbela Zala Kalan, za avtorsko glasbo Mitja Vrhovnik Smrekar, oblikovanje luči Gregor Kuhar, za kostumografijo in izdelavo kostuma Suzana Ermers Krapež.