Igralska zasedba je maloštevilna - v vlogah treh ostarelih klovnov se bodo predstavili Radoš Bolčina, Iztok Mlakar in Gojmir Lešnjak - Gojc.

Zgodba je postavljena v samotno in temno čakalnico brez oken, kjer se ob čakanju na začetek avdicije srečajo trije stari znanci, ostarela cirkusanta Filippo in Niccolo, ki sta bila včasih slaven tandem, ter njun učitelj in mentor Peppino. Nad radostnim snidenjem visi tesnoba, saj so vsi trije zapredeni v obup, ker so pozabljeni in obsojeni na samoto. Vseeno še vedno upajo, da jim bo prihodnost nemara le prinesla novo priložnost za nastop. Utrujeni od čakanja se razživijo in začnejo predstavljati svoje najboljše točke.

To je zgodba o čakanju, pa ne na avdicijo, pač pa se šele ob koncu izkaže, da na nekaj popolnoma drugega, je na včerajšnji novinarki konferenci povedal Jamnik.

"Predstava se ukvarja predvsem z minevanjem poklicne oziroma življenjske vitalnosti in s tem, kako je poklic povezan z našim življenjem, kje se dopolnjujeta in prepletata, predvsem pa, kako se to manifestira v našem biološkem staranju in počasnem odmiranju," je dejal Jamnik.

Ob tem so klovni razigrani, obnemogli, dostikrat zelo bridki, zelo poetični, saj je "navsezadnje velik del naše igre absurd, ki kar terja neko poetičnost" je o treh likih še povedal Jamnik.

"Klovne doživljam mojim letom primerno", je tri igralske like predstavil eden izmed njih Gojmir Lešnjak - Gojc: "Razumem jih kot nekakšen rezime mojega dosedanjega gledališkega življenja, lahko rečem kar našega, saj smo vsi trije ista generacija. In skozi to igro kažemo nekakšen odnos do gledališča, do minevanja, do staranja."

Ob tem si Lešnjak zastavlja vprašanje, na kakšen način sprejema svet ljudi, ki odhajajo, ki so za sabo nekaj pustili in kakšen odnos ima svet do te generacije.

Dramo je prevedla Ana Barič Moder, za dramaturginjo je poskrbela Martina Mrhar. Lektor je bil Srečko Fišer, scenografija in kostumografija je delo Vasilije Fišer, svetlobo je oblikoval Samo Oblokar.